GRUDEN: O rajnem Golobu, o tistem čudnem historiku in poetu ... vrag vedi, kaj pripovedujejo o njem ... da je živel zadnje čase ... po Bog ve čigavi krivdi ... v veliki mizeriji ... GROZD: Ah ... takó ...! Gresta proti ozadju na levo.
MRMOLJEVKA sedi z Grozdovko za srednjo mizo: Pravi blagoslov je tak človek za naš ubogi narod; to je usoda, - milostiva -; usoda jim določi njihovo pot že vnaprej; oni so rešitelji in vodniki narodovi že po naturi.