To je takó romantično in neznano ... kakor bi govorila v vročici. Zakaj toliko misliš?
PAVLA: To pride samó ... s tako silo, da se ne morem braniti, kakor bi mi roké omahnile ... Oh, že davno, ko sem bila še bolan otrok, ko so hodili krog mene s tistim sitnim, čmernim sočutjem, - želela sem kaj drugega, lepšega, kar mi je bilo takó znano, a vendar še nisem videla nikdar, - razumela nisem, kaj je bilo, a vendar se mi je zdelo, kakor bi živela že nekdaj drugo, takó gorko življenje.