Varati me hočeš še dalje, ker vidiš, kakó sem postal lahkoveren, zaupen kakor otrok, - da nimam več svoje volje, da te ne vidim, četudi se mi rogaš v obràz. Zasmehuješ me lahko svobodno; verjamem ti, kar hočeš, kolikor hočeš, - samó laskaj se moji ljubezni, božaj in tolaži moje trpljenje. Reci mi, da je ne poznaš, da se ne brigaš zanjo, - in jaz ti verjamem; verjamem ti, če mi rečeš, da ne ljubi ona nikogar, kakor mene samega; - da pričajo o ljubezni njeni boječi pogledi, da mi odteguje roko iz ljubezni, - da je sama ljubezen vzrok njenemu odmikanju in molčanju, kadar stojím pred njó.