MLAKAR: In ti tajíš? Varati me hočeš še dalje, ker vidiš, kakó sem postal lahkoveren, zaupen kakor otrok, - da nimam več svoje volje, da te ne vidim, četudi se mi rogaš v obràz. Zasmehuješ me lahko svobodno; verjamem ti, kar hočeš, kolikor hočeš, - samó laskaj se moji ljubezni, božaj in tolaži moje trpljenje.