Kaj bi vas vlekel na níti, kakor učitelj Šviligoj, na dolgi in čvrsti níti, vse, kolikor vas je v dolini šentflorjanski, to žalostno procesijo, od nekdaj pričakovano, nikoli zaželjeno?... Vsaj en sam spomin popóten, en sam nedolžen, prijeten, čeden spomin... PETER: Kaj torej?