Peter je golorok; z veliko skrbjo prižiga svečo; prižgé jo ter jo postavi blizu duri na nogo prevrnjenega stola JACINTA: Zakaj, o dragi, si prižgal to svečo, ko sije skozi okno beli mesec in v srcih najinih velika luč?
PETER: Zaradi gostov, čúdežna Jacinta! Vrne se k nji.