Gledaš me tiho in tuje, kakor od onkraj življenja - če bi te ne ljubil, bi se te bal!
VIDA: Še nocoj boš vedel, da so bile puste in težke sanje in vztrepetal boš ob spominu. Komaj si ugledal spomladansko sonce, so že veselejše tvoje oči, so lica že toplejša, prej tako bleda ...