Človek misli: zdaj, prav zdaj se bo vse izpolnilo, bo vse razodeto ... Kar je bilo do tiste ure - ni bilo več; niti v spominu ... Ali že takrat sem slutil, da so moje noge preslabe za tisto daljno daljavo in da me bo strah globočine ... ZDRAVNIK: In vendar si jo še tisto noč posadil v voz, svojo špansko kraljično, našemljeno kakor je bila ... in si čisto pozabil, da si ženin!