Tam je stala na pragu, španska kraljična, kakor je stala nocoj. Prav tista lica, prav tiste oči, prav tisti smehljaj, ki je milosti prosil ... Ali sem jo videl s temi živimi očmi, ali pa z očmi spomina ... tistega spomina, ki oznanja smrt ... MRVA: Čas je, stari, za naju obadva: spomin je bil!