MATI stopi k njemu: Glej, Franc, ótrok moj: ni dolgo več ... do svetega božiča, mislim ... ko mi bodo zvonili na to zadnjo pot ... usmili se mojega srca, in svoje duše se usmili ... Glej, na kolenih klečim pred teboj - poklekne trudoma - ne zavrzi Bogá! JERMAN se skloni, da bi jo vzdignil: Mati!