Ali vendarle, prosim te, vendarle mi povej ... veš, le tako, iz radovednosti ... človek rad odkrije svojo rano in jo gleda ... pa ga obide gnus in bolečina je manjša ... nič se ne boj, ne bom jokal, še nikoli nisem ... séde zadaj na divan in nasloni lica v dlani ... povej!
LOJZKA sede na stol spredaj, z obrazom od njega obrnjena: Vesela je bila ... JERMAN: Vesela?
LOJZKA: Ne ... govorila je z veselim glasom, kakor zmerom govori ...