Po tem, ménim, boš vendar spoznala, da v celem gradu ni boljšega kraja za naju dva kakor tukaj v sredi med baronom in gnádljivo gospó. Kadar gospó ponoči, postavim, trebuh boli in zvonček zapoje, tri stopinjice storiš ‒ frk! ‒ in notri boš. Kadar gospod mene hoče in zvonček zapoje, dvakrat skočim ‒ frk! ‒ in pri njem bom.