nova beseda iz Slovenije
'o sistemu plač v' (901-1.000) 
o sistemu plač v javnem sektorju. G
Pri obravnavi novele zakona o sistemu plač v G
Relativno kratka novela zakona o sistemu plač v G
zakona o sistemu plač v javnem sektorju podprla. G
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je neusklajen. G
določba prenese v zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
Upam, da ne razpravljamo o sistemu plač v zasebnem sektorju. G
kolektivna dogovarjanja o sistemu plač v javnem sektorju... G
Leta 2002 je bil sprejet zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
dopolnili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in o odloku plače G
naprej neusklajeno, je zadnja sprememba zakona o sistemu plač v javnem G
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, NUJNI G
enkrat citiral 32. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki v 5. G
dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju bi znal biti po oceni G
kazenskih sankcij, zakon o izvršbi in zavarovanju, zakon o sistemu plač v G
Vendar je predlagatelj pojasnil, da zakon o sistemu plač v javnem sektorju G
predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem G
tudi v tem mandatu sprejeli zakon, to je interventni zakon, o sistemu plač v G
zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, pri čemer opozarja na peto alinejo G
dopolnjenega predloga zakona. 42. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju G
o sistemu plač v javnemu sektorju in na ta način reši na sistemski ravni za ves G
Seveda danes imamo predlog besedila zakona o spremembah zakona o sistemu plač v G
1.7. lansko leto daje zakon o sistemu plač v javnem sektorju, to pa bo pojasnil G
trenutku, ko se je v državnem zboru obravnaval zakon o sistemu plač v javnem sektorju, G
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je eden izmed tistih, ki sodijo v to kategorijo. G
Potrdi se uradno prečiščeno besedilo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Glasujemo. G
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je bil sprejet leta 2002 in zadnjič dopolnjen v letu 2006. G
Čisto na kratko, v kakšnem kontekstu se sprejema ta novela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Glede plačnega sistema smo že pri Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju izrazili svoje strinjanje. G
Zgodba o sistemu plač v javnem sektorju se je res začela že v letu 2002, torej še v mandatu prejšnje Vlade. G
Predlog odloka o plačah funkcionarjev ureja podobno vsebino kot predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Cilj zakona o sistemu plač v javnem sektorju pa je vpeljava enotnega plačnega sistema za vse zaposlene v javnem sektorju. G
Treba je spremeniti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in takrat se lahko izloči, če bo soglasje v tej družbi za to. G
TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, PO NUJNEM POSTOPKU. G
O tem smo govorili že pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zato naj le ponovim. G
Menimo namreč, da je enotna ureditev plač tudi zaposlenih v pravosodnih organih v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju smiselna. G
Dejstvo je, da je bil Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je bil sprejet leta 2002, dopolnjen v letu 2003, 2004, 2005 in 2006. G
V Liberalni demokraciji Slovenije Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne bomo podprli. G
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sodniški službi se torej navezuje že na prej obravnavan Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
In na ta koncept, na ta sistem so sindikati pristali leta 2002, bila je podpisana izjava o usklajenosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Vrste pogojev in višine dodatkov bodo tako kot za ostale funkcionarje v pravosodju določeni v sistemskem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. G
Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda - obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Predlagani zakon zagotavlja sistemsko ureditev na področju plač funkcionarjev, kot je pripravljena v noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Merila za plačila delovne uspešnosti bo določil sodni svet ob smiselni uporabi zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor. G
Dejstvo pa je, da sta ravno ministra Grizold in Bohinc dala vojake v javni sektor in so v okviru Zakona o sistemu plač v javnem sektorju vojaki uvrščeni tam. G
In sedaj smo tu, pred vami, predstavljam vam predlog ureditve plač funkcionarjev, kar je pravzaprav moja dolžnost po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. G
Plačna reforma v javnem sektorju se je začela leta 2002 s sprejemom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so ga takrat podprle vse parlamentarne stranke. G
Glede najvišjega 65. plačnega razreda je predlagatelj odloka omejen z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ki je bil sprejet v letu 2002 z visoko stopnjo podpore. G
Današnji predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju je namenjen predvsem odpravi omenjenih neskladnosti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. G
S predlogom zakona se na prvem mestu v skladu z veljavnim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ureja plačni sistem in sistem imenovanja ter napredovanja državnih pravobranilcev. G
Odbor Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na 38. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Predlog zakona natančno in dosledno sledi sistematiki urejanja plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kot je to predpisano s sistemskim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. G
Gotovo veste, se še spomnite, da je poslanska skupina LDS nasprotovala tako zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju kakor tudi odloku o plačah funkcionarjev. G
Oba dokumenta sta povezana, saj se dopolnjujeta in sledita cilju, da se čim prej realizirajo določila zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma da se uredi plačni sistem v javnem sektorju. G
Z zadnjo novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se bodo na primerljiv in enoten način uredile plače državnih pravobranilcev in seveda tudi vseh drugih funkcionarjev na področju pravosodja. G
Vsebina Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga obravnavamo, je zaključek nekajletnega dela in prizadevanj za ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. G
Vlada Republike Slovenije je v lanskem letu poslala v parlamentarno proceduro predlog odloka o uvrščanju funkcij v plačne razrede, s katerim bi se naj delno uveljavil zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
Ker se bo plačno nesorazmerje na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju pričelo šele odpravljati, vas sprašujem, spoštovani gospod minister dr. Virant: Kdaj se bo ta postopek dejansko začel izvajati? G
S potrditvijo sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju bomo torej uredili najvišje plače v javnem sektorju, za vse ostale plače pa bo treba doseči ustrezno rešitev v kolektivni pogodbi za javni sektor. G
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju predvideva možnost zmanjšanja nominalne plače samo za funkcionarje in za direktorje, za javne uslužbence, druge pa izrecno pravi, da se jim nominalna plača znižati ne more. G
Poleg uskladitve določil z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in odlokom o plačah funkcionarjev se najpomembnejše spremembe nanašajo na pristojnost skupine državnih tožilcev pri vrhovnem državnem tožilstvu. G
Glede na nov plačni sistem, ki temelji na zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in predlaganem odloku o plačah funkcionarjev je razumljivo, da se en del predlaganih sprememb nanaša na uskladitev s tem sistemom. G
Ta del plače bo lahko v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju letno znašal največ dve osnovni mesečni plači sodnika, pri čemer bo skupen obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti pri posameznem sodišču omejen. G
Pisno je bilo nekoliko bolj precizno in sicer: Zakaj Vlada Državnemu zboru predlaga sprejem sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, o sodniški službi, državnem pravobranilstvu in državnem tožilstvu po nujnem postopku? G
Obenem z odporom sodnikov pa tudi tožilcev zoper uveljavitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zoper odlok o plačah funkcionarjev so prišla na dan tudi vsa druga vprašanja in problemi, ki danes pestijo slovensko sodstvo. G
Predlog zakona je namreč tako kot predlog novele Zakona o sodniški službi in novele Zakona o državnem pravobranilstvu povezan z navedeno predlagano novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. G
Predlog zakona tudi popolnoma na novo ureja pravico do dela plače za delovno uspešnost in tudi pravico do dela plače za dodatno delovno uspešnost pod pogoji, ki jih ureja ta predlog zakona in zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
Namreč osnovni zakon o sistemu plač v javnem sektorju pravi v 25. členu, konkretno v tretjem odstavku: Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini, ki je za javne uslužbence določena s kolektivno pogodbo za javni sektor. G
Treba je tudi povedati, da že sam zakon o sistemu plač v javnem sektorju izrecno predvideva, da se funkcionarske plače uredijo z odločitvijo državnega zbora, direktorske plače pa z odločitvijo vlade in vse ostalo z kolektivnimi pogodbami. G
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nujni postopek, bi naj prvenstveno udejanil odločbe Ustavnega sodišča v zvezi s problematiko plač sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. G
Predlagani zakon svoja določila usklajuje tudi z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in odlokom o plačah funkcionarjev, kar je bilo danes tudi že povedano, s čimer bo tudi na obravnavanem področju zagotovljen enoten javni plačni sistem. G
No, ker danes dopoldan govorimo pravzaprav o veriženju posamičnih zakonov, ki so fundirani pač v enem, v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, je jasno, da se bodo pojavljali tudi enaki ali podobni pomisleki pri različnih predlogih zakonov. G
Predlog zakona ureja sodnikovo pravico do osnovne plače, pa tudi pravico do dela plače za delovno uspešnost in do dela plače za dodatno delovno uspešnost, vse pod pogoji, ki jih ureja ta predlog zakona in zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
Vsi namreč vemo, da gre ne samo za Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ampak še povezane tri druge zakone: o sodniški službi, o državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, ki skupaj urejajo problematiko na podlagi odločitve Ustavnega sodišča. G
To je tudi razlog, zaradi katerega mi odklanjamo ta zakon, ker menimo, da smo v zvezi s spremembami in dopolnitvami zakona o sistemu plač v javnem sektorju povedali dovolj argumentov, zaradi katerih ne more biti sprejemljiv ta zakon tudi za pravosodje. G
Državnemu tožilcu pripadajo dodatki pod pogoji in v višini, ki jih določa ta zakon, zakon o sodniški službi, ki se smiselno uporablja glede pravic in obveznosti državnih tožilcev, zakon o sistemu plač v javnem sektorju ter kolektivna pogodba za negospodarstvo. G
Ampak Vlada ne vidi Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o azilu, Zakona o policiji, Zakona, ki ureja boj proti korupciji, Zakona o kobilarni Lipica, Zakona o sodniški službi, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Zakona o RTV Slovenija, Zakona o plačilnem prometu. G
Bistvene rešitve iz predloga zakona so v skladu s predvideno sistemsko ureditvijo plač funkcionarjev v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju bo plača državnega pravobranilca sestavljena iz osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za funkcijo, na katero je imenovan. G
V obrazložitvi sprememb in dopolnitev zakona o dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju se predlagatelj sklicuje na spremembe v plačnem sistemu za javni sektor in še posebej za javne uslužbence, ki so bile uveljavljene z novo zakonodajo že v prejšnjem mandatu. G
In ker so se nekateri deli javnega sektorja v plačnem sistemu že ustrezno pozicionirali, nazadnje vzgoja in izobraževanje z aneksom iz leta 2002, ki ga je prejšnja Vlada podpisala istočasno, ko je pošiljala nov Zakon o sistemu plač v Državni zbor, je sedaj čas tudi za druge. G
Ob tem je po mnenju poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dobrodošla novost zakona pravica do dela plače za delovno uspešnost in tudi pravica do dela plače za dodatno delovno uspešnost pod pogoji, ki jih ureja ta predlog zakona in zakon o sistemu plač v javnem sektorju. G
Napotujejo na uporabo določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma glede na specifiko državno tožilske službe urejajo določene inštitute, kot na primer dežurstvo, pripravljenost, kateri konkretni dodatki bodo razdelani v sistemskem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. G
Napotujejo na uporabo določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma glede na specifiko državno tožilske službe urejajo določene inštitute, kot na primer dežurstvo, pripravljenost, kateri konkretni dodatki bodo razdelani v sistemskem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. G
MAG. MILAN M. CVIKL: Prosim predsednik, jaz bi vas prosil, da bi v skladu s poslovnikom naredili to, kar ste rekli na začetku te točke, in to je, opozorili gospoda Soka, da je šel izven konteksta razprav o amandmaju k 10. členu, ker danes razpravljamo o sistemu plač v javnem sektorju. G
Plačni sistem mora biti zasnovan na sodelovanju socialnih partnerjev, pristojni minister, mislim na ministra za javno upravo, je sindikatom pisno obljubil, da v državni zbor ne bo predlagal sprememb in dopolnitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ne bodo predhodno usklajena s sindikati. G
Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi podal pojasnila, v katerih je povedal, da predlog zakona sledi cilju uskladitve Zakona o sodniški službi z odločbo Ustavnega sodišča ter skladno s predvideno ureditvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, o katerem smo govorili pri prejšnji točki. G
V Delu, ki pomeni uskladitev z Ustavo, je predlog zakona namenjen temu, da se skladno s predvideno uskladitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju z Ustavo - kar ste obravnavali malo prej - doseže ključni cilj plačne reforme v javnem sektorju, ki pri vzpostavitvi plačnega sistema za funkcionarje in javne uslužbence. G
Tretjič: uskladiti določbe Zakona o državnem pravobranilstvu skladno s predvideno uskladitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju z Ustavo tako, da se doseže ključni cilj plačne reforme v javnem sektorju, ki je v vzpostavitvi skupnega, transparentnega in legitimnega plačnega sistema za funkcionarje in za javne uslužbence. G
Na sami seji je predstavnik predlagatelja v kratki dopolnilni obrazložitvi poudaril, da je temeljni razlog za noveliranje zakona o državnem pravobranilstvu celovita reforma na področju plač državnih pravobranilcev oziroma sistemsko enaka ureditev njihovih plač v skladu z odlokom o plačah funkcionarjev in zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. G
Predstavnik predlagatelja, minister doktor Gregor Virant je, kot že rečeno, združil svojo dopolnilno obrazložitev tako k predlogu odloka kot tudi k noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj ureja ta podobno vsebino, predvsem pa je v dodatni obrazložitvi k odloku poudaril, katera merila so bila upoštevana pri razvrščanju funkcij v odloku. G
Če imamo istočasno več pooblastil, ki jih imajo predstojniki v pravosodju, in istočasno mnogo večje nezadovoljstvo v pravosodju, ki se kaže v zadnjih dneh glede vseh kritik v zvezi s sprejemanjem tudi zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, potem najbrž ne gre za medsebojno vzporeden in skladen proces, ki bi lahko dajal upanje na veliko večjo učinkovitost v pravosodju. G
Prav tako piše, da zakon sledi nekemu varčevanju države in če smo dobro pogledali zakon o sistemu plač v javnem sektorju, lahko vidimo, da država ne bo 'prišparala' niti toliko, da bi povrnila vse tisto, kar mora povrniti v tako imenovanih javnih sodnih sporih, kjer so tožilci delali svoje napake in jih še delajo, vsem tistim, ki so bili dolga leta v priporu in sedaj tožijo državo za neko nadomestilo. G
Spet po nujnem postopku in z argumentacijo, da gre zgolj za uskladitev z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in z odločbo Ustavnega sodišča, danes obravnavamo spet enega od zakonov, ki s predlaganimi spremembami globoko posegajo v sistemsko ureditev sodstva, ki bi nedvomno terjala širšo in temeljito razpravo, v kateri bi tudi prisluhnili argumentiranim pomislekom subjektov, na katere se te spremembe nanašajo. G
Po eni strani bo sprejeti zakon tako uredil določena vprašanja, povezana z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, s sprejetim odlokom o plačah funkcionarjev, in sicer predvsem glede določanja plač oziroma dodatkov za kakovostno in nadpovprečno delo državnih tožilcev in tožilk in načine dodeljevanja navedenih dodatkov, kar bo dodatno stimuliralo državne tožilke in tožilce k strokovnemu, učinkovitemu, kakovostnemu ter pravočasnemu delu. G
Proces odpravljanja plačnih nesorazmerij ali uvajanja novega plačnega sistem v javnem sektorju se je začel leta 2002, s sprejemom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva, da se za večji del zaposlenih v javnem sektorju plače uredijo s kolektivno pogodbo za javni sektor, v kateri se uvrsti v plačne razrede tako imenovana orientacijska ali tipična delovna mesta, vsa ostala delovna mesta pa skozi kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. G
Čeprav se formalno gledano zgolj nekatere določbe predloga zakona navezujejo na predvideno ureditev plač funkcionarjev oziroma sodnikov s predlagano novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa je treba ugotoviti, da tudi ureditev reforme sodniških plač zasleduje iste cilje kot ostale določbe predloga zakona: čimprejšnjo uveljavitev ureditve, s katero se vzpostavi občutek stabilnosti razmer, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na storilnost pravosodnih organov in odpravo sodnih zaostankov. G
Vlada Republike Slovenije je predložila Državnemu zboru v obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, s katerim se po nujnem postopku spreminjajo oziroma dopolnjuje manjše število določb Zakona o državnem tožilstvu, katerih sprememba je potrebna, da bi lahko plačna reforma tudi na področju državnega tožilstva, kot je predlagano v besedilu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, sploh lahko delovala na področju funkcionarjev v državnem tožilstvu. G
Tu so zajete pomembne določbe o napredovanju sodnika v plačnem razredu, v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu, o vezanosti osnovne plače na plačni razred za sodniški naziv oziroma položaj, na katerega je sodnik imenovan, o prepovedi znižanja osnovne plače v času opravljanja sodniške službe, o možnosti uvrstitve sodnika do dva plačna razreda, višja od osnovnega, ter določba o pravici do dodatkov, kot dela plače skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, do dela plače za redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. G
Na podlagi predlaganega zakona ima državni pravobranilec oziroma pomočnik pravico do osnovne plače, ki je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena njegova funkcija na podlagi odloka, pravica do dodatkov, in sicer, poleg položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo, ki so glede na dosedanjo ureditev prilagojeni ureditvi v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, bodo imeli pravobranilci še pravico do naslednjih dodatkov: za mentorstvo, za specializacijo, za doktorat, magisterij, za dvojezičnost, za posebne obremenitve, za delo v manj ugodnih delovnih pogojih in za delo v manj ugodnem delovnem času - vse pod pogoji, določenimi skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. G
Na podlagi predlaganega zakona ima državni pravobranilec oziroma pomočnik pravico do osnovne plače, ki je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena njegova funkcija na podlagi odloka, pravica do dodatkov, in sicer, poleg položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo, ki so glede na dosedanjo ureditev prilagojeni ureditvi v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, bodo imeli pravobranilci še pravico do naslednjih dodatkov: za mentorstvo, za specializacijo, za doktorat, magisterij, za dvojezičnost, za posebne obremenitve, za delo v manj ugodnih delovnih pogojih in za delo v manj ugodnem delovnem času - vse pod pogoji, določenimi skladno z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. G
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |