je (401-500)

za temi durmi. Z menoj	je	bil tvoj oče.Črvi so mu	A
iz srepih oči, čeljust	je	šklepetala ob čeljust	A
njegov nemirni okostnjak	je	trepetaje iskal groba	A
Se smeje. Kako lepo	je	biti s tabo!On pa je plesal	A
je biti s tabo! On pa	je	plesal mrtvaški ples.	A
se. BARBARA Zares	je	ona, ona ... HERMAN Ne	A
glavo? VERONIKA On	je	moj tast ‒ in ti kraljica	A
Jaz ljubim, on pa mi	je	bil na poti. FRIDERIK	A
res! HERMAN Priznala	je	očitno. FRIDERIK Ne	A
pomoč odrekam, brat. To	je	nevarna, nedostojna žena	A
kalu strasti in pitala te	je	s čarovniškim mlekom.	A
presliši podlosti, moj meč ti	je	zaščita. VERONIKA se	A
Sijajni konjeniki. Tedaj	je	rekel naš zagorski kmet	A
/ stran 102 . / Meni	je	zoprna.Tej kači bo treba	A
HERMAN Da, Friderik,	je	čas.Dovolj sem prosil	A
vendar trepečem zanj. On	je	moj prvenec.Heriča s poročilom	A
Heriča s poročilom, kaj	je	z mladim Hermanom, še	A
Čuj! To	je	bil udarec!Njegov ...	A
svoji krvi ‒ ‒ HERMAN To	je	malo.On?	A
Vendar ‒ ‒ HERMAN Kaj?	Je	morda ranjen? JOŠT Ni	A
ne pretrese. Vrnil se	je	Herič, čaka ‒ ‒ HERMAN	A
nesrečo? V nevihti se mu	je	splašil konj in mladi	A
konj in mladi Herman si	je	zlomil tilnik. HERMAN	A
Herman ‒ sta padla. Blažena	je	pripeljala že mrliča.	A
V ozadju dvor, vidna	je	kolonada dvora.Na desni	A
ga. PRVI ŽID Dal si	je	ostriči brado, lejte,	A
brado, lejte, in oblačila	je	zamenjal. TRETJI ŽID	A
zamenjal. TRETJI ŽID Aron	je	izpuhtel, Aron je izdal	A
Aron je izpuhtel, Aron	je	izdal vero naših očetov	A
vero naših očetov, Aron	je	uskočil. ARON Mir, molk	A
mano v pasti? Kdo vam	je	ugladil pot po celjskem	A
Grmada že stoji in rabelj	je	pripravljen. PRVI ŽID	A
stran 107 . / ARON To	je	delo patra Melhijorja	A
njegovih fratrov. Na nas	je,	da spreobrnemo te glave	A
narod in šepetajte mu, da	je	od nje.Razvnemajte mu	A
strast z natolcevanjem, da	je	Veronika nedolžna in Herman	A
greha ‒ in le pokora ‒	je	duši uteha. Lačni smo	A
Ta tolpa. Privalila se	je	v mesto od vseh strani	A
Beračev in postopačev pa	je	toliko, kakor jih še nisem	A
romanju. JOŠT Dobro	je	opravil pater Melhijor	A
zapreti mestna vrata.	Je	že dovolj zijal, ko bo	A
o čem? JOŠT Da se	je	za njo utrinjal ogenj	A
ženski ‒ in presoljeno	je.	Friderik je pisal očetu	A
presoljeno je. Friderik	je	pisal očetu pismo.Že veš	A
besede ne. HERIČ Še	je	čas, moj dragi Jošt.Stopi	A
povej resnico. Ti veš, da	je	nedolžna. Misli na svojo	A
HERIČ Ti veš, da	je	nedolžna. JOŠT Mevža	A
HERIČ Jaz te prosim, še	je	čas. JOŠT Mevža.	A
potomstva. A Friderik nam	je	poslal iz stolpa pismo	A
pismo. Tako nenadoma se	je	pogreznil mladi Herman	A
Nagovorjeni molči. A Friderik	je	pisal pismo.Tu, berite	A
stvarstva brezmejni vidiki, da	je	ves jasen, čist in ves	A
HERMAN To pravim, to	je	veličina.Zato naj bo le	A
sam, da mine vse, kar	je	sedaj na stativah moje	A
Poslanstvo kralja Tvrtka	je	na potu in v kratkem že	A
HERMAN Možje, ta dan	je	moj.Ne slišite?	A
Ali slišim prav?	Je	res?Ne, saj ni res.	A
res. Pijan šaljivec se	je	med ljudi pomešal in zbija	A
Klici. Kaj	je	mogoče, da je naš duhovnik	A
Klici. Kaj je mogoče, da	je	naš duhovnik izgubil oblast	A
JOŠT Ne gre. Preveč	je	ljudstva.Bojim se vstaje	A
kaplan. HERMAN Od kdaj	je	tvoje dostojanstvo kovaški	A
DVORJAN Pred sodnijo	je	črno ljudstva!Točno, razjarjen	A
razjarjeno mravljišče. Vse	je	proti nam, meščani, kmetje	A
zamaknjen v strop, da	je	nebo odprto, da jokajo	A
angeli ‒ skratka, nepopisna	je	moč njegove besede. Le	A
stran 116 . / Prižgal	je	spodnji kraj grmade, toda	A
grmade, toda ljudstvo	je	ogenj poteptalo.Grmado	A
veš. Razkačena drhal	je	brez preudarka, sodnik	A
Ta vrišč naznanja, da	je	vse pri kraju, sodba izrečena	A
Reci, pater Melhijor, da	je	pravici zadoščeno. PATER	A
MELHIOR Ni, ni. Jezik	je	vse pokvaril, jezik je	A
je vse pokvaril, jezik	je	vse ovrgel, jezik pravoznanca	A
jezik pravoznanca, ki ga	je	najel Eneja Silvij.Ima	A
dež mokrih kapljic, učen	je	tako, da bi mu ob zgovornosti	A
Tožnik trdi: Veronika	je	kriva, da je s čarovnijo	A
Veronika je kriva, da	je	s čarovnijo zapeljala	A
ako so mlade in lepe. To	je	njih dolžnost, je rekel	A
To je njih dolžnost,	je	rekel!In spet tožnik:	A
spet tožnik: Veronika	je	kriva, da je našega gospoda	A
Veronika je kriva, da	je	našega gospoda zastrupiti	A
ampak za vsak naš »za«	je	ta hudič zapiskal dvakrat	A
potili krvavi pot ‒ tako	je	bila krasna.Kar je tehtnica	A
tako je bila krasna. Kar	je	tehtnica na njeni strani	A
bila se prelahka, dodal	je	teže z milim vzdihovanjem	A
Eneja Silvij. Prevesila	je	njena stran in ‒ HERMAN	A
Ljubavno gruljenje samice	je	sodnikom zameglilo glave	A
Ta skot uničim in najsi	je	stonoga, ne bo utekla	A
MELHIOR In ona, glejte,	je	na rokah bičarjev. JOŠT	A
Vladar si. Ali pomni, da	je	nemožato, če v ljutini	A
tega ljudstva glas. Ona	je	nedolžna, priznaj to sodbo	A
sodite iznova. Z mene	je	umita vsa kleveta in jaz	A
bije hrabro srce ‒ srce	je	tvojega sina.V temi hlepijo	A
prostosti poleta, ljubezen	je	tvojega sina. LJUDSTVO	A
več. VERONIKA Kje	je	in kaj moj greh, da snuješ	A
zemlje in tvoje zemlje klic	je	bil, ki me je klical,	A
zemlje klic je bil, ki me	je	klical, da prinesem glas	A
senca smrti. Tvoj sin	je	to razumel, ti pa, če	A
‒ Upor! Ne damo	je!	Upor!	A
Jošt, storite, kakor	je	sodila ona sama.Na Ostrovcu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani