mu (311.443)

pošilja v Celje. Sodil	mu	bo lastni oče. PRVI ŽID	A
Ubogi Friderik. Vse to so	mu	nadrobili tisti češki	A
lepa. Pravijo tudi, da so	mu	taki zvezdogledi svetovali	A
žejen, kraljevski svak,	mu	nudijo spoštljivo svojo	A
očetu. BARBARA In oče	mu	bo sodil modro in po preudarku	A
ne vem, če ravno milost	mu	daje, ko ga pošilja meni	A
kroni, upam, da milostne	mu	bodo tudi naše zvezde	A
dveh ženskih src, kaj naj	mu	tudi tvoje bo v pogubo	A
Izobčiti ga iz rodbine, vzeti	mu	prvenstvo? Kaj praviš	A
ČETRTI GLAS Kako ošabno	mu	sedi greben. PATER MELHIOR	A
je dobro. Naj kličejo	mu	slava.Saj to je Friderik	A
prvorojeni. Čez rame	mu	visi škrlatni plašč vseh	A
krono Tvrtkovićev. Na pot	mu	ljudstvo trosi cvetja	A
nismo starec Job, ki Bog	mu	vzame vse in zopet vse	A
govori in s kom, in dajte	mu	vsega razkošja ‒ in za	A
vaš Aron Salobir, se	mu	je pletel pod noge. HERMAN	A
Jošt. JOŠT Toliko da so	mu	postrigli brado, se že	A
spomnila kraljica, ker	mu	je zelo naklonjena.Jaz	A
včasi pije, res je, ker	mu	je duša žalostna. Drugače	A
Res, mlad je še. Zato	mu	dajem bolj natančna navodila	A
HERMAN On ima sina, to	mu	je vsa cena.On ima sina	A
stran 51 . / na. Pripravi	mu	sprejem na Kranjskem in	A
kolenih te prosim, ukaži	mu	odpreti ječo, da se poslovim	A
žalost in skrb za dom	mu	neprestano gloda dušo	A
neprestano gloda dušo. Usliši	mu	to prošnjo, da se umiri	A
druge mastne prebende	mu	vise nad loncem.Kraljici	A
bomo pa krstili in ime	mu	damo Melhijor, da Melhijor	A
Strahove vidi in o Rimu se	mu	blede.Laže kakor kupljena	A
VERONIKA Kje je, kako se	mu	godi?Je zdrav in še pogumen	A
je zatrepetal in ko sem	mu	razložil, zakaj si tu	A
Herman spi, oblast njegova	mu	je podnevi in ponoči zvest	A
Izlij, gospa, ta sok	mu	v kupo vina.Zaspal bo	A
to veliko srečo, biti	mu	enaka tudi v grehu.Da	A
volek, ta bo letal, kakor	mu	ukažeš.Na tega ošabnega	A
beračilo za drenov grm, da bi	mu	bil naslednik. HERMAN	A
raztopijo v žilah led in	mu	za hip pričarajo mladostno	A
mlad mož ‒ živi ‒ in žena	mu	je zvesta družica. Pa	A
ime ji je Veronika ‒	mu	z vražami srce zastrupi	A
in v luži sladostrastja	mu	dajmo strupa s to smrtonosno	A
na svoje ležišče, obraz	mu	je poln pohote. Hehehe	A
zavihtel nad Izakom. Izak	mu	je bil edinec. FRIDERIK	A
katerim? Pred tem, ki smo	mu	gospodarji.Moj sinko,	A
svoje srčne krvi ‒ kot da	mu	sence Alp zastirajo možgane	A
Roparji, kakor ti, so	mu	izpili kri in dušo. HERMAN	A
kdor jih zna izbirati,	mu	slajšajo in daljšajo življenje	A
Da ga zbudim? Kaj naj	mu	rečem? Da sem zaljubljena	A
bil tvoj oče. Črvi so	mu	lezli iz srepih oči, čeljust	A
kraljica. BARBARA Zakaj si	mu	ponudila to kupo? VERONIKA	A
zaščita. VERONIKA se	mu	izvije: Ko sem bila še	A
Ta strašna noč, da bi	mu	ne bila usodna.Friderikov	A
nesrečo? V nevihti se	mu	je splašil konj in mladi	A
med narod in šepetajte	mu,	da je od nje.Razvnemajte	A
je od nje. Razvnemajte	mu	strast z natolcevanjem	A
kapljic, učen je tako, da bi	mu	ob zgovornosti ribe naproti	A
mladega gospoda, na kar	mu	pravoznanec odgovarja	A
Herman, vladar, usliši	mu	prošnjo, da tudi ti prejmeš	A
JETNIČARKA V turški vojski so	mu	jezik odrezali.Sliši pa	A
JETNIČARKA Zakličite	mu,	naj gre.Ako ga zasačijo	A
njem bo zopet. Zakličite	mu,	zakličite. HERIČ Kako	A
glas zakličite. Znamenje	mu	dajte. HERIČ Duhovnik	A
kakor sem bila, ko sem	mu	prvič rekla, da ga ljubim	A
Friderika v celjski stolp in	mu	obzirno z odlašanjem resnice	A
Ta prekleti Žužek! Če	mu	reber ne polomim ‒ NEŽKA	A
priropotal. Usta so se	mu	penila od jeze, kadar	A
O ti srboritnik!	Mu	dá šnobrc. TONČEK Kako	A
skoraj spraviš. Nežka	mu	vproti stopi; on jo malo	A
največji sovražnik bi	mu	te nesreče ne voščil.	A
tudi ti! NEŽKA Jaz	mu	prav pridem. MATIČEK	A
Saj veš, ljubi moj, če	mu	ti roko odtegneš, je zgubljen	A
Sicer ‒ ‒	Mu	žuga. MATIČEK Kar to	A
meni prišel? ‒ Al sem	mu	kdaj kaj dol udarila?	A
udarila? NEŽKA Jaz sem	mu	kmalu rekla, al božec	A
vidim, Nežka? ‒ Saj sem	mu	vendar vselej roko držala	A
kakor kača, oči so se	mu	bliskale kakor iskre,	A
GOSPA Bojim se, da	mu	prav ne bo. NEŽKA Pač	A
Narprvič suknjo dol!	Mu	suknjo dol potegne.	A
Vrata zarigljá. Kaj	mu	bomo na glavo dejali?	A
da si v gradu. Potlej	mu	bomo rekli, da na pismo	A
tukaj gre vse nárazen.	Mu	pismo zopet nazaj dá.	A
NEŽKA Aj ti tat! Kako	mu	lepo stoji!‒ To ne bo	A
al oblečena. GOSPA	mu	naprej stopi: Drugje	A
jih gor vržem! GOSPA	mu	naproti stopi: Počasi	A
imaš, te prosim, zanesi	mu!	Premisli, da je otrok!	A
Ljubezen! GOSPA vstane in	mu	ključ da: Obljubi mi	A
BARON Budalo je rekel, da	mu	ga je neki kmet prinesel	A
to sem za vami pobral.	Mu	hoče dati neko pismo.	A
BARON Meni ga daj!	Mu	pismo vzame. MATIČEK	A
pisarije, da ne ve, kje	mu	glava stoji.To ‒ to je	A
Kajne? ‒ Pozabil sem	mu	ga nazaj dati.‒ O, ti	A
‒ Veš kaj, Nežka; ti	mu	le pusti vedeti, tako	A
zastopim. BARON Daj	mu	to pismo, da ga prefektu	A
Vendar nič ne ve; dekle	mu	ni nič povedalo. MATIČEK	A
BARON na stran: Ni	mu	mogoče blizu priti.Kadar	A
da ga v pesteh ima, se	mu	naenkrat izmuzne. MATIČEK	A
stran: Vse ve; dekle	mu	je vse povedalo. Še z	A
je hotel ujeti, pak sem	mu	kos. PETI NASTOP Nežka	A
NEŽKA Kajpakda! ‒ Vse	mu	povem, le tega ne ‒ česar	A
Srček moj! NEŽKA	mu	uide: Ljudje prihajajo	A
ta velika te-ežava. Da	mu	le količkaj na križem	A
Pra-vica!« ‒ včasi smo	mu	leskovo p-pravico po hrbtu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani