nova beseda iz Slovenije

jetnik (307)


stran 35 . / je prvi      jetnik      v njem ‒ moj sin.A to  A
ljubi bolnik zdravega,      jetnik      svobodnega. Pogledam te  A
leži na tleh brez diha;      jetnik      pa poleg njega mrtev,  A
17 Hitra sprememba 19      Jetnik      20 Lilije 21 Moč ljubezni  A
/ . / stran 20 . /      Jetnik      Kaj pomaga mi mladost  A
izgorevajoče. Prej bankir,      jetnik      papirjev, se zdaj izprehaja  A
hotniki ščetinci, ki jim      jetnik      bo drobni panoga. Češčeni  A
izpraševati. Takó ubegli      jetnik      sprašuje za cesto, za  A
kakor postelja. Kje je      jetnik?     A istočasno si Maks misli  A
Ko da so ponorele!« A      jetnik      gleda v strop.Ne sliši  A
hodniku. Ni treba, da      jetnik      misli, da je tukaj zaradi  A
In zdi se mu, da je      jetnik      takó uporen v svojem molčanju  A
ene,« je rekel Maks. A      jetnik      je zdaj spet molčal.   A
Približno pol ene bo.« A      jetnik      je naprej molčal.Samo  A
»Komedija,« je tedaj      jetnik      nenadoma rekel.A kakor  A
zmeraj kot sam sebi je      jetnik      rekel: »Če bi se jih otepal  A
Obesiti se,« je tiho rekel      jetnik,      ko da si prišepetava skrivnost  A
ga bojimo,« je rekel.      Jetnik      pa je drgnil z nohtom  A
In Maks je vedel, da      jetnik      ne čaka, da bi mu njegove  A
njegovo pazljivost. A      jetnik      je molčal. Podgane pa  A
pravi moški?« je vprašal      jetnik.      A je bilo vprašanje, ki  A
oddelkom, kjer je ležal      jetnik;      ko so zatopotale po podu  A
središče ozračja, in da bi      jetnik      vedel, da ga ne gleda  A
Koliko je ura?« je vprašal      jetnik.      Mali Pascà je zaprl vrata  A
ura?« je spet vprašal      jetnik      kakor nenadoma prebujen  A
3 »Boš kadil?«      Jetnik      je samogibno razklenil  A
Prekleto mesto,« je šepnil      jetnik.      Obrnil se je in položil  A
in ima spačeno lice?      Jetnik      je molčal, a Maks je vedel  A
ampak iz potrebe, da bi se      jetnik      oglasil in takó sprožil  A
.. stran 116 . \/ A      jetnik      je molčal, z golimi komolci  A
razvoju. »Saj,« je rekel      jetnik,      ko da odgovarja njegovi  A
Izmena,« je zamrmral Maks.      Jetnik      pa se je ozrl k Maksu  A
upira pa se misli, da je      jetnik      tu blizu, onkraj dvorišča  A
tesnobe v bojazni, da bo      jetnik      še razbolel in razklan  A
»Boš kadil?«      Jetnik      je stegnil roko in se  A
nazaj,« je rekel Maks. A      jetnik      ga ne posluša. »Tudi ko  A
ublaži. »Kazen,« je rekel      jetnik      z umirjenim glasom, ko  A
poiskal cigareto. Tudi      jetnik      se je obrnil. »Od mladih  A
»Pet let.«      Jetnik      pa je hlastno nadaljeval  A
udarjala v okrogle kamne.      Jetnik      je molčal, ko da mora  A
potolaženo rekel Maks.      Jetnik      je dolgo molčal in pustil  A
odslovil za vse večne čase.«      Jetnik      je vlekel hlastno in zdaj  A
je zaklical sergente.      Jetnik      je hitro vstal, nepripravljen  A
Carniglia je bil prvi      jetnik,      ki sem ga srečal v življenju  A
odhreščali po hodniku.      Jetnik      je ostal sam.Ostrmel je  A
celica, siva in mračna.      Jetnik      leži na trdem ležišču  A
pod glavo. Tako leži      jetnik.     Izpod čela, na katerem  A
dneva ni! Ves dan hodi      jetnik      po celici.Mraz je.  A
deteta Jezuščka. In      jetnik      misli.Vedno tesneje mu  A
* Noč je.      Jetnik      leži v postelji.Zunaj  A
Ves večer brni bron.      Jetnik      se zamakne skozi lino  A
Naš stražnik je hud! -      Jetnik      misli: - Vsi smo  A
Sveta noč, blažena noč ...      Jetnik      je mislil.Zapel je pesem  A
trpi. Kako rad bi pel      jetnik,      ko je bil tako sam, sam  A
korakati iz kota v kot, kakor      jetnik      bega po svoji celici.  A
pred oknom zato, da vidi      jetnik      samo ozke pasove neba  A
od stene do stene kakor      jetnik      v svoji celici.Kadim cigareto  A
Kraška burja, kraški      jetnik,      kraška mati, kraška pomlad  A
ni in ni bilo. Kakor      jetnik      se je oziral v zakrižano  A
dosmrtno ječo obsojeni      jetnik.     In tudi živel je kakor  A
In tudi živel je kakor      jetnik;      molče in pridno, toda  A
brezmejno svobodo in ne bo      jetnik,      hoče svetlo pravico in  A
sebi, Najdù je človek -      jetnik      - potepuh. Najdù  A
Vesel je, vesel človek -      jetnik      - potepuh. In  A
usmajal po celici kakor star      jetnik.     Krilil je s svojimi dolgimi  A
Vprašala sta ječarja, če je      jetnik      vzel vse svoje stvari  A
trikrat, odkar je bil      jetnik      je cerkovnik preplašeno  A
obešen!« je tarnal drugi      jetnik.      »To se vam sitno zdi,  A
katero more čutiti le      jetnik,      stene se udajajo vedno  A
bil gotovo opazil, da je      jetnik      ušel. Slinar se je stisnil  A
pokukala luna. Ko je mladi      jetnik      prvič pristavil pručko  A
pokojnim nasmehom se je ozrl      jetnik      po svojih gostih, kakor  A
bile vsekane v skalo,      jetnik      je stal do kolena v vodi  A
vedel, ali veka tako bolan      jetnik,      ali vpije s takšnim presunljivim  A
785 . / Pokašljeval je      jetnik      in si pritiskal vklenjeni  A
treba samo pritrditi in      jetnik      bi bil rešen. »Je-li,  A
koščeni. »Sam sem še      jetnik      in nimam vzroka, ovaditi  A
nadzorovali, kakor bi bil njih      jetnik,      in ko je spoznal, da ga  A
žive oči je upiral ubogi      jetnik      v Hudournika.Ne z ušesi  A
neizmernih pokrajin, - temveč      jetnik      v svojem gradu, ki nima  A
ponižani jaz je bil uklenjen      jetnik      njenih oči, teh temnih  A
kamorkoli! Kadar odpre      jetnik      železna vrata - ali vpraša  A
resigniran, kakor dosmrten      jetnik      v devetnajstem letu svojekazni  A
občutil je, kar občuti morda      jetnik      poslednji dan pred osvobojenjem  A
dan; odklenjene so duri.      Jetnik      stopi na cesto; in na  A
Otopel je bil že kakor      jetnik      in sam se je komaj zavedal  A
pobožnostjo, kakor misli      jetnik      na svetlo, visoko sonce  A
mrtvašnice. Kakor ne mara več      jetnik      na prašno dvorišče in  A
ljubeznijo, kakor ljubi      jetnik      sonce, berač bogate sanje  A
nebesa!“ In kakor da bi      jetnik      strmel skozi omrežje:  A
. / stran 155 . / »     Jetnik,      kakor jaz,« je mislil  A
vprašal: »Kdo je tam?« »     Jetnik.     In tam?«   A
omajal, luščil iz zidu.      Jetnik      je bil, ve Martin; bežati  A
pomilovanja. Zdi se mu, da so      jetnik,      ki je pred njim majal  A
pretege, dela in muk kakor      jetnik      na galeri!Ljubi Bog, kako  A
spodaj tudi nekaj vode, da      jetnik      stoji v nji, kar pa je  A
kateri je bil Svetin sužni      jetnik,      je srečno priplavala v  A
ležal, na pol čepel njih      jetnik      ter plaho oziral se po  A
jima naznanili, da je      jetnik      ušel.Prepilil je bil vezi  A
moj gost nekaj časa, ne      jetnik,      da se ta reč razjasni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA