zjutraj (801-900)

Toda tega ravno nečem; naj se prime za glavo	zjutraj	in išče po cesti svoje bogastvo ...Na vsem tem	A
On je poseben človek ... Padla je morda	zjutraj	iz kdové kakšnega razloga drobna kaplja nejevolje	A
vrnil Sempronij iz gostilne ob kakih treh in	zjutraj	je pil gorko limonado. Job je bil v zadregi	A
nenavadnega, skrajno neprijetnega. Vzbudim se danes	zjutraj	in ko se ozrem, ni mojega prepričanja nikjer	A
mesta ter je ostal tam petnajst let in dalj.	Zjutraj,	ko se je danilo, je šel v tvornico, zvečer,	A
do jutra; in mati, ki je odhajala od doma že	zjutraj	ob treh, ker je raznašala po mestu časopise	A
ker se je tresla od veselega pričakovanja.	Zjutraj	ni bilo doma nikogar; oče je spal.Tončka se	A
ginjenosti, kakor se orosi oko človeku, kadar odpre	zjutraj	okno ter po dolgih dneh puščobe in mraka ugleda	A
Kdaj?“ ”V nedeljo	zjutraj.	Blizu polnoči si v soboto prišel domov, po prstih	A
slačil, jaz pa sem to slišala in videla. Ko sem	zjutraj	pogledala suknjo, je bil črn las na nji, dolg	A
To se je zgodilo v eni sami noči.	Zjutraj	sem se pogledal v ogledalo in sem videl sivo	A
v njegovi duši. * . / . / stran 261 . /	Zjutraj	je mati umrla.Gube na obrazu so se hipoma poizgubile	A
jutro, se je naslonila na vzglavje tudi mati ...	Zjutraj	je prišel zdravnik.Ko je odhajal, mu je gledala	A
Oprostite ... pozabila sem ... moja hčerka je danes	zjutraj,	ko sem bila na trgu ...“ ”Ali mama ... kaj pa	A
”Govori kakor mi!“ ”Ali tudi moli	zjutraj	in zvečer?“ ”Moli tudi, zjutraj in zvečer	A
Ali tudi moli zjutraj in zvečer?“ ”Moli tudi,	zjutraj	in zvečer!“ ”Pa kako bi ga potem spoznali	A
bil postal sam dobrotljivi Bog. Napotil se je	zjutraj	na polje in v gozd ter je ob kosu kruha vedril	A
ženske so vzdihovale. . / . / stran 238 . /	Zjutraj	je zgodba vzklila, do večera se je bujno razcvela	A
vso dolgo noč hiša ihtenja in vzdihovanja.	Zjutraj	navsezgodaj pa je stal ob cesti naprežen voz	A
ga že zgodaj bogatemu gospodarju za pastirja;	zjutraj	je gnal govedo na pašo, zvečer s paše; tako	A
hiše... Ni zašel slučajno tjá, kajti ob petih	zjutraj,	v hladu in megli in rosi, človek nikamor ne	A
III	Zjutraj,	ko je Honza še spal je odprl Pavliček duri in	A
jedel nisem!“ ga je spreletelo. ”Že od včeraj	zjutraj	nisem jedel!“ ”Ti boš spal, tatinek, jaz	A
bom, spal bom!“ je mislil v omotici. ”Zgodaj	zjutraj	bom vstal ... in bom šel ...“ Zunaj se je mračilo	A
IV Stopil je	zjutraj	na ulico, kakor da bi bil stopil iz mrtvašnice	A
roko. Trdno so bile zaklenjene duri - toda	zjutraj,	glejte, leži pred durmi, ves potolčen, star	A
Ropotoma je zaloputil župnik okno za njim ...	Zjutraj	je postal po ključavničarja in po mizarja in	A
Kamen ni več ležal, kakor smo ga bili položili;	zjutraj	je ležal počez.In zrahljana je bila gomila	A
PROFESOR MASLOVINA IN DRUGI I Rano	zjutraj	sem se napotil iz mesta.Spomladansko sonce je	A
hribom stoji prijazna krčma, kamor zahajajo	zjutraj	stari gospodje iz mesta, da pijejo kavo in pokramljajo	A
vso noč in vso noč je izgubljal pijani Marko.	Zjutraj	pa je prešteval bankovce in je povesil glavo	A
je takoj zaspal. . / . / stran 14 . / Šele	zjutraj	se je popolnoma zavedel svojih nadlog; z obema	A
razgrajali pijanci opolnoči po vasi, ali da bi ležali	zjutraj	po jarkih in sredi ceste, namesto da bi šli	A
noč skoro do svetle zarje in sta se domenila.	Zjutraj	pa je prišel Ali paša, zgrabil je godca pod	A
In je legel in je sladko zaspal.	Zjutraj	mu je naznanil krčmar: - Velike gostbe	A
obledel in srce bi mu bilo oledenelo od groze.	Zjutraj	bi ga našli mrtvega pod oknom, s spačenim obrazom	A
nečloveško, da je obležal ob cesti in zaspal;	zjutraj	smo ga budili, pa se ni zdramil.Tako smo ga	A
IV Zgodaj	zjutraj	je odšel v okolico po opravilih.Ratej mu je	A
zakotni vasi, kjer je imel nekaj opravila, a	zjutraj	se je odpeljal na tri ure oddaljenikolodvor	A
In nisem spal vso noč ... Rano	zjutraj	je stopil poet v mojo izbo; od dolgega bedenja	A
je bilo še zvečer zeleno življenje, je bila	zjutraj	smrt.Prazni so rudniki, zaprte so tvornice,	A
da bo padel!“ je vzkliknil umetnik. Ko se je	zjutraj	predramil, ni bilo ne suknje, ne ure, ne bankovcev	A
neko megleno, polblazno stanje ... Ko sem se	zjutraj	vzbudil in odprl z nekolikim naporom zaspane	A
in kamižol ter planejo na oder, kakor so ...	Zjutraj	po teh zoprnih sanjah sem bil slabe volje.Šel	A
... Ko je pogledal	zjutraj	skozi okno, je bilo nebo vedro in veselo, na	A
kakor črna voda so se plazili pusti dnevi.	Zjutraj	sem dolgo ležal v poluspanju, zato da bi laže	A
Do zadnjega se je dopolnila pravica ...	Zjutraj	sem se napotil v najtišjo samoto, ki je zdaj	A
je sunil dacar s pestjo v čelo, da se je še	zjutraj	poznala buška; nato je hodil po prstih in je	A
šentflorjanska; še zvonovi niso peli nič veselo in sonce,	zjutraj	še tako žarko, je sijalo dremotno in nerado	A
večer je bil greh v ubožni hiši in je kričal,	zjutraj	pa ga ni bilo nikjer.Izginil je tako popolnoma	A
-	Zjutraj	si je oblekla Jelenka belo oblekico od prvega	A
sedel gospodar, v silna lica rdeč in zaripljen;	zjutraj	je pil brinjevec, pivo šele dopoldne.Bil je	A
skoro izpregovorili besedice drug z drugim.	Zjutraj	so mi prinesli zajtrk in potem me do noči navadno	A
namena, toda človeku je zoprno. Vzbudim se nekoč	zjutraj,	na spómlad je bilo in sonce mi je sijalo v izbo	A
Čudovit dan je bil in jaz imam tako rad, če je	zjutraj,	ko vstanem, lep dan zunaj.Oblečem se in stojim	A
takrat potrkajo na duri, kakor zmerom ob sedmih	zjutraj,	in Malči mi prinese zajtrk. Ni bila lepa	A
Čudna ženska je bila. Šivala je	zjutraj	od petih in zvečer do enajstih, do polnoči,	A
živi bolj resnično življenje kakor podnevi; a	zjutraj	vstane in se umije z mrzlo vodo in po vsem trpljenju	A
bojazljiv. Tisto noč, ko sem se bil namenil, da	zjutraj	rano pobegnem, je bila pri meni in mi je povedala	A
izpovedali so se in napravili testament, toda	zjutraj	so se izprehajali po cesti.To je vražja bolezen	A
mesto peš, v blatu in snegu, - štiri dobre ure.	Zjutraj	na vse zgodaj so se odpravili in utrujeni in	A
večerom na peči, skrival se v kot in jokal.	Zjutraj	nismo imeli ničesar več.Ne kruha, ne kave, ne	A
vejevju ni bilo trepeta več, zvezde so molčale.	Zjutraj	sem stopil v kamrico; iz temè je zlobno in zasmehljivo	A
Vso noč do jutra.	Zjutraj	je prišel hlapec v kuhinjo.Čemeren je bil in	A
tišina mi je legla na prsi in zaspal sem truden.	Zjutraj	je prišel hlapec. ”Poginila je!“	A
sem to dognal v svojih mislih, sem vstal takoj	zjutraj,	še preden je vzšlo sonce, in sem se napravil	A
Postelji si posteljo na ledu, ali na žerjavici -	zjutraj	boš ugledal strica Šimna!Skoči s strehe, poženi	A
da ne pridem tja kakor pijanec, ki si je bil	zjutraj	v svoji neumnosti nekaj izmislil!“ Tako se	A
je vrnil v mesto. Prišel je domov šele pozno	zjutraj,	oči upadle, rdeče obrobljene, ves bled in umazan	A
se ozira nate tvoja mati, kadar je ne vidiš,	zjutraj	kadar spiš. Jaz nisem poznal svoje matere in	A
obraz, to nežno telo. Obljubil je, da pride	zjutraj	v park, preden odpotuje; pozneje ga je bilo	A
čudno in ljubil jo je še bolj. Šivala je bluze,	zjutraj	od sedmih in zvečer do sedmih.Vsak drugi dan	A
razločevati ničesar več: tako kakor prisije	zjutraj	sonce izza visoke gore in poplavijo žareči valovi	A
bolezen in smrt. Tod po teh ulicah je hodila	zjutraj	na delo, zvečer od dela, slabo oblečena, lačna	A
ki jo poznaš, med jetične šivilje, od sedmih	zjutraj,	Berta, do sedmih zvečer, kavo opoldne in kavo	A
tekli, kot da bi se nič ne bilo izpremenilo.	Zjutraj	od šestih in do sedmih zvečer je sedela Berta	A
preko katere niso segali njuni razgovori.	Zjutraj	sta se domenila o stvari, ki bi jo bilo še lahko	A
Kdor jo poljubi, jo poljubi, ker je pijan, in	zjutraj	ga je sram.Izrvane so iz zemlje, zavržene, družba	A
bridkosti in bolečini je bila brezmadežna lepota.	Zjutraj	so prišle in so bile ves dan poleg mene, koderkoli	A
noč, da je sekalo in bičalo do samih zvezd.	Zjutraj	je ležala v prahu grlica, iz svoje gosposke	A
”Hej‐joj‐joj‐joj!“	Zjutraj	je ležal golobček v prahu, sam sebi nič več	A
onemogla. Le težko, prav težko se je spravila	zjutraj	na skrinjo; a oni torek so ji opešale roke,	A
polila, vstane babica kakor navadno ob šestih	zjutraj,	postélje posteljo, nato pa sede godrnjaje za	A
slabo; spati nisem mogla, pa sem odprla okno ...	zjutraj	pa je bilo že vse dobro; zdrava sem bila kakor	A
cerkovnika, ki je drugače pobožen človek, ko je lezel	zjutraj	po lestvici, bos in golorok, iz njenega okna	A
zahajam k maši in k spovedi, če molim zvečer in	zjutraj,	bi se mu bil smejal.Moj ponos je bil, da sem	A
Natanko teden dni pred procesijo, v četrtek	zjutraj	navsezgodaj, je Bog poslal misel županu in sodniku	A
z materjo na hribu ter gledala nanjo. Zgodaj	zjutraj	je bilo, mislim.V dolini so bile še bele megle	A
”Zares, čemu bi ga ne dal? Rano	zjutraj	se odpeljeva, nedelja bo in sonce.Jaz vem, da	A
Čigav je bil tisti voz, Ana, ki se je peljal	zjutraj	mimo?« Prašal je in ni pričakoval odgovora	A
in fant je šel v cerkev in je molil. Pa pride	zjutraj	gospod in...«Zmerom se gode čudeži na svetu in	A
Maricelj ga je gazil nacelo ob polu sedmih	zjutraj.	Od jesenskega dežja je bila cesta razmočena,	A
dežnik ter je nastopil svojo pot ob polu sedmih	zjutraj.	Korenjak ni bil Maricelj; bilo mu je dobrih šestdeset	A
je bil enak dnevu, od tistega trenotka, ko je	zjutraj	odprl oči, do tistega, ko je zvečer upihnil	A
začela in kako je minila moja mladost. Rekla si	zjutraj,	da nisem od vekomaj; nikar se ne smej - zdaj	A
da je tisti nesrečni zaljubljenec ob sedmih	zjutraj	sedel v krčmi kraj cesarske ceste ter držal	A
IV Ko se je	zjutraj	predramil gospod Maricelj, se je silno prestrašil	A
so gazili, kidali in orali, je bila v soboto	zjutraj	gaz na cesarski cesti za dobre pol klaftre pod	A
že mislila, da si se izgubila! Saj si prišla	zjutraj,	kod si hodila ves dan?“ Mana ji je pogledala	A
Tako je trikrat vstala tisto prvo noč in	zjutraj	so bile njene oči vse rdeče.In Mana si je mislila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani