zemlja (4.740-4.839)

zahtevalo sistematične ukrepe in potrpljenje.	Zemlja	na gričevnatem terenu za hišo je namreč precej	P
kraljestva: živalsko, rastlinsko, človeško ter	zemlja	kot mineralno kraljestvo.S preparatom načeloma	P
življenjsko potrebščino vsem tem malim bitjem. Zbita	zemlja,	zastajanje vode, kemična sredstva so smrt zanje	P
Zložimo jih v senco in pokrijemo s folijo, da se	zemlja	ne izsuši, lahko jih občasno poškropimo z vodo	P
Če vam ne vlivajo zaupanja, iščite naprej.	Zemlja	V Sredozemlju sadijo citruse v ilovnato zemljo	P
kontejnerja. Poudariti pa je treba, da je te vrste	zemlja	neprimerna za citruse v posodah, ker se zbije	P
zalivanja. Citrusi ne marajo apnenca; če je	zemlja	preveč apnena, se hitro pokaže listna bledica	P
nase dobro vežejo vodo in hranila. Kompostna	zemlja	je vir mikroorganizmov, ki oživljajo tla in	P
hladen veter, nizke temperature, nerodovitna	zemlja	ter zato tudi skromna prehrana na severu Evrope	P
nekaj malega od vsega, rezultat pa je pregnojena	zemlja.	Tokrat bomo odgovorili na vprašanje, kako prav	P
rastlin našle dovolj prostora za rast. Če je	zemlja	lažja ali že dovolj humozna in prhka, lahko	P
toplotne črpalke tipa zrak-voda. Drugi viri (	zemlja,	voda) na parceli niso dostopni.Ta naprava bo	P
Ogrevanje Voda,	zemlja,	zrak Varčne toplotne črpalke	P
svoj razvoj. Prav zato je pravilo, da naj bo	zemlja	kar najmanj časa gola, tako pomembno.Gola zemlja	P
zemlja kar najmanj časa gola, tako pomembno. Gola	zemlja	je izpostavljena sončnemu obsevanju, ravno rekordno	P
plastenko. Na trati njegove kupčke redno pograbimo ‐	zemlja	iz njih je zelo uporabna na okrasnih gredicah	P
znake pomanjkanja, je običajno že zelo pozno.	Zemlja	je že izsušena, zato potrebujemo veliko več	P
skozi lonec v podstavek ali na tla. Izsušena	zemlja	namreč ni sposobna v trenutku zadržati vode	P
vode v bližini korenin. Enako se zgodi, če je	zemlja	na vrtu že povsem suha.Poletne nevihte v kratkem	P
napovedi nevihte moramo tudi poskrbeti, da bo naša	zemlja	pripravljena sprejeti vodo.Kot je že omenjeno	P
začetkom setve, plevele uničimo s herbicidi.	Zemlja	se zaradi vročine, vetra, potem pa še neviht	P
ni samo zaradi odstranjevanja plevelov. Rahla	zemlja	pomeni, da imajo korenine veliko koreninskih	P
veliko manj dodanih umetnih hranil. Kaj, če se	zemlja	kljub vsemu preveč izsuši? Pogosto se nam to	P
začnemo pravi čas. Drugo pravilo je, da je	zemlja	čim bolj pokrita.Zato kombiniramo rastline z	P
uspevale tudi na bolj sončnih legah, če je le	zemlja	zadosti vlažna.V deželah, kjer imajo poleti	P
moramo, da jih poleti toliko zalivamo, da se	zemlja	okoli njih nikoli popolnoma ne izsuši.'August	P
kokoši še enkrat zakadile nad ogrce. Ker je bila	zemlja	rahla in zračna, kar je za prvi pogoj za kakovostno	P
da dosežemo čim boljši učinek. Septembra je	zemlja	še topla, to pa je pomembno za ukoreninjanje	P
tako, da jo potegnete iz lonca. Če je prava, se	zemlja	ne bo vsula z nje, ker jo korenine dobro držijo	P
deset litri vode zagotovite, da se prepoji vsa	zemlja	okoli korenin.In tako še večkrat, tudi v suhi	P
propade zaradi prevelike mokrote v tleh. Ali je	zemlja	preveč ilovnata, ugotovimo z opazovanjem po	P
ugotovimo z opazovanjem po močnem dežju. Če je	zemlja	pol dneva po dežju še vedno kepasta, pomeni	P
trajnice saditi, moramo poskrbeti tudi za to, da je	zemlja	dodobra očiščena plevelov.Lahko uporabimo katerega	P
šotne zemlje iz vreč, priporočljiva je vrtna	zemlja	ali vsaj primerna mešanica, ki bo zadrževala	P
pripravo terarija so primerni posebna gozdna	zemlja,	lubje ali namenska podlaga za terarije iz tropov	P
najprej vedeti, s kakšno zemljo imamo opraviti.	Zemlja	na vrtovih je pogosto že precej spremenjena	P
povzroča težave, predvsem gnitje rastlin. Vrtna	zemlja	naj bi vsebovala od 3 do 6 odstotkov organske	P
listi, ki jih je treba potem poleti zalivati.	Zemlja	naj bo vlažna in humozna.Ko posadimo sadiko	P
doda sogovornik. Med zanimivostmi omeni, da ima	zemlja	najnižjo temperaturo okoli 15. marca, takrat	P
zgornjeavstrijsko mesto. Podjetje Grüne Erde (Zelena	zemlja)	je nastalo pred četrt stoletja ‐ leta 1983,	P
nekaj teže in svinjarije in si očiščen. Meni je	Zemlja	prispodoba prvobitne narave, boginje rodovitnosti	P
domačega vrta. Poleg tega je gola, prekopana	zemlja	v času, ko je še dovolj toplo, padavin pa je	P
drugo leseno embalažo in obdam z mahom, da se	zemlja	prehitro ne izsuši in je tudi lepše videti!	P
verte, veronsko zeleno. To je bila zelenkasta	zemlja	iz okolice Verone.Danes je po besedah Čuferja	P
pompejska rdeča, bretonska, ciprska in češka zelena	zemlja,	angleška rdeča, kostno in sajasto črna.Rastlinski	P
velikih elementov: eter, zrak, ogenj, voda in	zemlja.	Ko se ti elementi združijo, ustvarijo tri osnovne	P
humozne prsti, denimo listovke. Listovka je	zemlja,	ki jo pripravimo s kompostiranjem listja, njen	P
sadimo več, saj je prednost sadik, ki se jih drži	zemlja,	vsem dobro poznana.Tudi doma vzgojimo take.	P
morejo črpati hranil, in rastlina se ne razvija.	Zemlja	za presajanje paradižnika, jajčevca ali paprike	P
uporabljajo za prekrivanje tal na mestih, kjer je	zemlja	slaba in suha, ter na legah, kjer sonce pripeka	P
tem se je spopadala z mnogoterimi težavami.	Zemlja	na posestvu je bila slaba, neprimerna za kmetovanje	P
manj in gredice se praznijo. Če želimo, da bo	zemlja	ostala zdrava, gredic ne puščamo golih, izpostavljenih	P
vzkali v nekaj dneh, treba je le paziti, da se	zemlja	z drobnimi rastlinicami ne izsuši. Rastline	P
rastlini. Ko želimo urediti gredice tam, kjer	zemlja	še nikoli ni bila obdelana, jo preorjemo ali	P
Vrtnine med sušo Rahla	zemlja	in dovolj organskih snovi Končno smo dočakali	P
lahko naredimo, da je bomo uporabili čim manj.	Zemlja	mora biti ves čas rahla, to je še posebno pomembno	P
zemlje. To se zgodi, če ne poskrbimo, da bi bila	zemlja	sposobna vpiti več padavinske vode in jo tudi	P
padavinami je pomemben ukrep, posebno med sušo.	Zemlja	mora biti pred padavinami tudi namočena Čeprav	P
koliko vode zlijete vanj, bo ta stekla skozi. Če	zemlja	ni povsem izsušena, veliko manjša količina vode	P
začnemo namakati pravočasno, ne takrat, ko je	zemlja	že izsušena.Tako bomo za namakanje potrebovali	P
šele takrat ostala v območju korenin. Če je	zemlja	suha še globlje, je treba tak postopek ponavljati	P
opravili, saj voda v vročem vremenu, ko je razgreta	zemlja,	izhlapeva zelo hitro.Ko se dovolj osuši, tla	P
stročnic. Omenjene bakterije so dejavne le, če	zemlja	ni uničena s fungicidi, če so tla rahla in zračna	P
treba povedati, da so viri toplote lahko zrak,	zemlja	ali podtalnica.V prvem primeru v napravo s pomočjo	P
za nekaj ur ali nekaj dni, nakar odteče? Se	zemlja	potem osuši ali ostane vedno mokra?Imamo na	P
To je eno izmed meril. Posebno se	zemlja	ne sme izsušiti okoli razkošno cvetočih trajnic	P
videzu in obliki ne ujemajo najbolje. Jeseni je	zemlja	topla, kar pomeni, da se bodo na novo posajene	P
jesenskega sajenja je ta, da je zdaj več dežja in je	zemlja	dovolj vlažna, da rastlin, razen takoj po sajenju	P
preveč dela ni naš namen. Pomembno je, kakšna je	zemlja,	osončenost rastišča in preskrba z vodo.Z odgovori	P
veliko propade zaradi prevelike mokrote. Če je	zemlja	preveč ilovnata, ji bo treba dodati čim več	P
začnemo saditi trajnice, moramo poskrbeti, da je	zemlja	temeljito očiščena plevela.Bolj kot uporaba	P
razraščale. Pri poznejšem zalivanju pazimo, da se	zemlja	nikoli čisto ne izsuši, priporočljivo pa je	P
mokrih tleh. Prijata ji polsenca in sonce, da le	zemlja	ni preveč suha. Sadimo jo lahko tudi v težja	P
Takrat so bile hiše raztresene, naselbine manjše,	Zemlja	na splošno manj naseljena.Zdaj pa je zlasti	P
česna samo prekopljemo in pripravimo. Če je	zemlja	težka, jo potresemo s kremenčevim peskom, lahko	P
pozimi posipamo cestišča in hodišča. Močno apnena	zemlja	mu ni po godu: tam uspeva slabo in na listih	P
plitev koreninski sistem, jima zelo škoduje zbita	zemlja.	Da jo lahko rahljamo, moramo poskrbeti, da so	P
vedno lahko ravnamo tako, vendar mora imeti	zemlja	vsaj 15 stopinj Celzija, kar se ponavadi ne	P
nenavadno majhno seme, z izjemo bučevk seveda. Ko je	zemlja	dovolj topla (podatke Agencije za okolje lahko	P
dobro uspevajo? Vzrok je neustrezna, prebogata	zemlja,	ki jo pogosto uporabljamo za sajenje. Barvito	P
in odceden del vrta. Zelo pomembno je, da je	zemlja	odcedna, predvsem bodite pozorni, da na špargljišču	P
vrhu pa 40 centimetrov. Sadike sadimo, ko se	zemlja	ogreje na 10 do 12 stopinj Celzija.Zelo je pomembno	P
omejitve, saj bi pretiravanje škodovalo drevesom.	Zemlja	naj bo rahla in z veliko organskimi snovmi.	P
travo. Prvi močni nalivi povzročijo, da se	zemlja	sesede in namesto želene ravnine dobimo gričevnato	P
Oskrba	Zemlja,	v kateri so posajene orlice, se ne sme nikoli	P
koreninskega vratu. Potem naj jih močno zalije, da se	zemlja	prilepi na korenine.Na koncu presajanja naj	P
in gredah s trajnicami opravljamo le, če je	zemlja	dovolj suha.Po mokri zemlji ne hodimo, saj s	P
vrtu se počasi končuje. Vsaj dva meseca bo	zemlja	počivala.Prav je tako, saj tudi ona, tako kot	P
zemlji preživijo do pomladi. Poskrbimo, da se	zemlja	nikoli povsem ne izsuši.Marca gomolje izkopljemo	P
stojita nasproti, na ravni liniji med njima pa je	Zemlja)	.Za Luno v opoziciji s Soncem, tj. ob polni luni	P
Je pa treba poudariti, da zelo zastrupljena	zemlja	ni dovzetna za kozmične ritme.Uspeh dela s tem	P
Sveža pa niso isto kot mokra, in to, da mora	zemlja	vodo dobro požirati, ste že prebrali. Čar	P
noge in telo mačka so postali rjave barve kot	zemlja,	štiri šapice, ki so se nežno dotikale menihovega	P
opravilo zelo težavno. Dela se lotimo takoj, ko se	zemlja	dovolj osuši, pa naj je to januar, februar ali	P
je vzdrževanje rožnega vrta zahtevno, ker je	zemlja	rodovitna, lega sončna in poleg vrtnic živahno	P
močnem soncu zasenčimo. Seveda poskrbimo, da se	zemlja	nikdar ne izsuši.Po 30 do 40 dneh lahko krepke	P
ostanki poletnih balkonskih zasaditev, korenine in	zemlja.	Sama nadzemnih delov trajnic jeseni ne režem	P
dočakal zimo. Ne pozabite, da pozimi, ko je	zemlja	pomrznjena in mokra, po njej ne hodimo.Takrat	P
leze v kanalizacijo in podobno. Bolj ko je	zemlja	revna in zbita, večje so te težave.V globokih	P
oddajajo. Kamni tudi ne skladiščijo vlage, zato se	zemlja	ob njih hitro osuši in ogreje.Rečemo lahko,	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  4.240 4.340 4.440 4.540 4.640 4.740 4.840 4.940 5.040 5.140 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani