zbogom (301-400)

njegov obraz je bil sladak in smehljajoč. ”	Zbogom,	gospod Kačur, zbogom!Imam opravila, jako mnogo	A
sladak in smehljajoč. ”Zbogom, gospod Kačur,	zbogom!	Imam opravila, jako mnogo opravila!	A
Imam opravila, jako mnogo opravila!	Zbogom!	“ Pred šolo mu je prišel naproti Ferjan in	A
dolžnosti ... svetega stanú ... in tako, saj veste! Pa	zbogom!	... Skozi štacuno, prosim, s0.o�33ht:/	A
skozi štacuno! Ni treba, da bi ljudje ... no,	zbogom!	“ Kačur je šel skozi štacuno in je stopil	A
se je počasi; pred očmi se mu je zazibalo. ”	Zbogom!	“ ”Pa kam?	A
globokimi, plahimi očmi in se je počasi okrenil. ”	Zbogom,	Minka!“ ”Zbogom!“ ”Ni mogoče!	A
se je počasi okrenil. ”Zbogom, Minka!“ ”	Zbogom!	“ ”Ni mogoče!	A
in truda; saj tako ne boste nič opravili. -	Zbogom!	“ - Kačur je šel in ni vedel, kam bi se napotil	A
županov od sosednje mize. ”No, Ahiles brzokraki,	zbogom!	- Pa nadaljujva tisto reč, Kačur!	A
temna senca - ga je potegnilo stran. ”No, pa	zbogom!	“ Šel je hitro po ulicah.	A
In tudi plesal bo s tabo!	Zbogom,	Ferjan!“ ”Kaj pa se ti je zgodilo?“ se je	A
Popolnoma nič!	Zbogom!	“ ”Stojte!“ ga je prijel Kačur za roko.	A
nikar ne bodite prepričani, da sem blag človek!	Zbogom!	“-	A
hiša ob veliki cesti ... s tistim lepim vrtom ...	Zbogom!	“ Kačur se je odkril, poklonil se je z uslužnim	A
. / . / stran 228 . / na skrivnostni vrt ...	Zbogom,	dragi prijatelj, zbogom!Lahko noč!“	A
na skrivnostni vrt ... Zbogom, dragi prijatelj,	zbogom!	Lahko noč!“	A
... naj sam posluša svoje razglašene gosli! ...	Zbogom,	prijatelj!“ Stresel mi je roko in je izginil	A
Če je bilo naključje, vzemi klobuk, pojdi	zbogom	in ne ozri se name med durmi!Če pa je bila namera	A
mojega srca. . / . / stran 144 . / Pojdi	zbogom	in ne ozri se name!“ Tako globoke in resnične	A
tvoja pot, kvišku v sonce; moja drži v samoto!	Zbogom,	prijatelj, zbogom!“ In sem šel, podoba vseh	A
sonce; moja drži v samoto! Zbogom, prijatelj,	zbogom!	“ In sem šel, podoba vseh bridkosti.	A
nasitil bi me in napojil, samo da ti porečem	zbogom.	Ali glej, miloščine ne maram.	A
sujejo naprej, da bi sami ne ostali zadaj. ”	Zbogom!	Pojdi in tudi ti tako stori!	A
”Tako je! -- Čas hiti;	zbogom,	prijatelj!“ ”Zbogom!“	A
-- Čas hiti; zbogom, prijatelj!“ ”	Zbogom!	“--	A
izprašujem svojih kupcev po imenu in stálišču.	Zbogom!	“ ”Hej, potrpite!“	A
mogoče ubegniti samoti, vsaj bežati je treba!	Zbogom!	“ V veži je slišal rezek, razdražen glas za	A
proti oknu in ustnice se niso genile. ”Pa	zbogom!	“ Zdaj že ni bilo več laži med nama; ni me	A
”Ne smem!“ ”No, pa hodi	zbogom	in nikar ne jokaj!“ Šel je, roke v žepu,	A
denar v kovčég in je šla; še ozrla se ni, še	zbogom	ni rekla. ”Še ozrla se ni name in še zbogom	A
zbogom ni rekla. ”Še ozrla se ni name in še	zbogom	ni rekla!“ je zajokala mati na pragu in je skrila	A
je jokala, ker se Nežka še ozrla ni in ker še	zbogom	ni rekla.Francki se je mati zasmilila in nikoli	A
voza, ki je že prihajal tam izza ovinka. ”Pa	zbogom,	Tone!“ je zaječala Francka in mu je dala roko	A
gledal topo, obraz mu je bil ves siv in upal. ”	Zbogom,	Francka!“ je odgovoril in je hotel dostaviti	A
Naj gre krave past!	Zbogom!	“ Gospa je bila že daleč na mostovžu, stopila	A
fant doma, naj pride pomerit obleko k meni ...	Zbogom,	Mihovka!“ Pokimal je z glavo in je zaprl	A
Saj pride časih domov, kakšno nedeljo ...“ ”Pa	zbogom,	Francka!“ Kakor mimogrede se je doteknila	A
... Ob desetih morava biti tam ... No,	zbogom,	Mihovka!“ Šli sta in mati je šla z njima	A
Ostal je sredi izbe. ”	Zbogom,	Francka ... idi!“ Francka je šla, noge so se	A
truden. Ali do tedaj ne misli name, Francka, in	zbogom!	“ Šel je dalje po poti, ki se vije iz mesta	A
pazim, da ostane vse tako, kakor je bilo ... Pa	zbogom,	Francka!“ Mračilo se je, v farni cerkvi je	A
z odurnim nasmehom. ”Na spomlad, Francka!	Zbogom!	“ je zaklical, ko mu je pogledala v obraz s prestrašenimi	A
pogledati materi v obraz, stiskalo jo je v prsih. ”	Zbogom,	mati!“ Dala ji je roko in šli sta proti durim	A
imam fanta, o Bog! -- . / . / stran 328 . / ”	Zbogom,	Marica!“ ”Ne bodi tako čudna, povej mi še	A
Glej, povej, Metka, kaj se ti je zgodilo!“ ”	Zbogom!	“ ”No, pa zbogom, saj prideva še kdaj!“	A
”Zbogom!“ ”No, pa	zbogom,	saj prideva še kdaj!“ Franc ji je ponudil	A
se ozira! Ne múdi se, stopi, pokrižaj se, pa	zbogom!	”Le še minuto, za Kristusa voljo, le še en	A
Izbijte si iz glave take misli, pa bo otrok zdrav!	Zbogom!	“ Zdravnik je šel, poslovila se je tudi teta	A
nepotrebne, bile bi skoraj žaljive in pregrešne. ”	Zbogom!	“ - ”Zbogom!“Okrenila sta se tako počasi in težko	A
bi skoraj žaljive in pregrešne. ”Zbogom!“ - ”	Zbogom!	“Okrenila sta se tako počasi in težko, kakor	A
-- ”Liter belega, pol litra rdečega!“ ”	Zbogom,	Milan!“ -- ”Dobro jutro, Cilka!“	A
-- ”Dobro jutro, Cilka!“ ”	Zbogom,	Breda!“ -- ”Servus, Binček!“	A
tebi!“ ”Drugo besedo sem mislil, o Melita ...	Zbogom!	“ Vzpel se je na okno, stopil je na lestev	A
Sami popijte svoje žganje, ne maram zanje!“ Še	zbogom	ni rekel, okrenil se je in je šel po svoji poti	A
Ampak zastonj ne napajam postopačev.	Zbogom,	Marko!« In tisto noč Marko ni bil pijan	A
veselje v srcu, harmoniko pod pazduho. No, pa	zbogom,	botra, oj zbogom, krčmar!Moja pot drži, kamor	A
harmoniko pod pazduho. No, pa zbogom, botra, oj	zbogom,	krčmar!Moja pot drži, kamor ukazuje srce vajino	A
se ni napotil, in bi ga tudi ne bil našel.	Zbogom,	starec, pa naroči mi pozdrav za sina, amerikanca	A
ko je šel mimo okna in je pogledal v izbo. »	Zbogom,	gospodar, zbogom, botra!Naročita mi pozdrav	A
okna in je pogledal v izbo. »Zbogom, gospodar,	zbogom,	botra!Naročita mi pozdrav za kralja Matjaža	A
pa sem pobegnil ponoči kakor hudodelec in še	zbogom	nisem rekel.O Marko, potepuh!«	A
srepo in neprijazno. - Ne poznam te; hodi	zbogom!	Popotnik se je začudil in še bolj se	A
je Bog tako zelo in tako zasluženo kaznoval.	Zbogom,	Gregor! Še niže se je sklonil njen život	A
Kaj se mudiš, kaj še odlašaš? »Tako pa	zbogom,	teta Agata, in Bog vam povrni vso ljubezen in	A
klical, že je klicalo zamolklo tudi za goro. »	Zbogom,	teta Agata!« Privila se je k njemu,	A
ne hodi, vihar je zunaj in mrzla je noč!« »	Zbogom,	teta Agata: zato sem se napravil, ker je zunaj	A
vihar in ker je mrzla noč. Že me kliče za goro;	zbogom!	« Odpahnil je duri z nogo in je stopil	A
No, izgubljeno vse, pod kap zalučeno!	Zbogom,	moj lepi, gorki dom, za zmerom! -In prišel sem	A
ozdravljali. No, pobegnil sem ponoči kakor tat in še	zbogom	nisem rekel.Vse izgubljeno: dediščina bogata	A
pošteno, dospem še pred mrakom. Oj, zdaj pa	zbogom,	ti pusti dom, in zbogom botra, zbogom teta Agata	A
mrakom. Oj, zdaj pa zbogom, ti pusti dom, in	zbogom	botra, zbogom teta Agata!Zdaj vem, kam drži	A
zdaj pa zbogom, ti pusti dom, in zbogom botra,	zbogom	teta Agata!Zdaj vem, kam drži moja pot; zastonj	A
pomečkani klobuk, staromodno in zamazano kravato --	zbogom,	mladost, zbogom, življenje! Zavil je v tiho	A
staromodno in zamazano kravato -- zbogom, mladost,	zbogom,	življenje! Zavil je v tiho stransko alejo	A
da si ohranim zdravo dušo v zdravem telesu;	zbogom,	dragi tovariši!... Čez leto dni, recimo, bi se	A
veselje, nič več me nimaš rad ... Roko mi daj, pa	zbogom!	“ Ponudila mi je roko, glas pa ji je trepetal	A
da si je ovila ruto ter stopila proti durim: ”	Zbogom!	“ - bi bil planil k nji, bi pokleknil prednjo	A
sem jo šele, ko je stala pred durmi. ”Samo	zbogom	mi še reci!“ Ne vem, če sem ji rekel zbogom	A
zbogom mi še reci!“ Ne vem, če sem ji rekel	zbogom;	duri so se tiho zaprle za njo. Komaj se je	A
”Za grehe, za pokoro, Bog se usmili!“ ”Pa	zbogom!	“ In glej, kujon je objel župana okoli vratu	A
Seveda ne ti!“ ga je prekinil sodnik osorno. ”	Zbogom,	prijatelj!“ Okrenil se je in je stopil k	A
podrl na kolena, tedáj se je neizmerno zmotil...	Zbogom,	ti sladkooka, temnolasa!Dobro je, da nima človek	A
Poveznili smo pokrov, zabili smo žeblje. ”	Zbogom,	Jakob ... lepo te bomo zakopali!“ je zaklical	A
molitvenik v bel robec zavit. Pozdravljena sreča in	zbogom!	... Višje se je vzdignilo sonce, v jadrnem	A
»Tisto neumno vprašanje!	Zbogom,	Barica!« Tiho so se zaprle duri...	A
Franc je stopil k teti in je iztegnil roko. »	Zbogom...	in upam, da se še kdaj vidimo!« Gorjanec	A
so se mu namršile in obrnil se je v stran. »	Zbogom,	Barica, tudi midva se še vidiva!« Dala	A
okrenil in se je vrnil v sobo. »Niste mi še rekli	zbogom,	teta!Kaj nimaš v slovo besede zame, Barica?	A
ruto; iz mraka so sijale njene velike oči. »	Zbogom,	Barica!« je zaklical Franc in tudi njegov glas	A
majhne so bile njegove misli. »Daj mi kovčeg pa	zbogom!	« »Postani še malo, ni še čas!«	A
Franc je iztegnil roko. »	Zbogom!	Rad sem te imel in še zmerom te imam rad, ali	A
Pojdi se izprehajat, zažvižgaj in zapoj, pa bo!	Zbogom!	“ Šel je počasi po stopnicah in je stopil	A
da te ubijem, ali še za ta posel nisem več.	Zbogom!	“ Severin je stopil pred duri in je iztegnil	A
ji je še enkrat v plašne in začudene oči. ”	Zbogom,	Berta!“ Nato se je ozrl po sobi.	A
je izginila, vse rulete so se vzdignile ... ”	Zbogom,	Berta!“ je ponovil pri durih ter se ozrl nanjo	A
Hvala!	Zbogom!	-Kaj sem tebe kdaj vprašal?«	A
je bila tega življenja središče in vsebina... »	Zbogom,	Lucija!« je dejal, ko se je napravljal v uredništvo	A
No, ostani!« »	Zbogom!	« je odgovoril Jakob, in ko je šel mimo Mihelca	A
iztegnila je desnico, z dlanjo nakvišku. ”	Zbogom,	gospod!“ Narahlo je privzdignila krilo ter	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani