nova beseda iz Slovenije
junaštvo, ko je s sekiro odklepal skrinjo! ‒ | Zatorej | si zapomnimo, da še vlomilcu hodi navzkriž, | A |
Bog se usmili dandanes!« » | Zatorej | pravim: prepir bo pri hiši.« »Nič ga ne bo. | A |
»Vojska bo! | Zatorej | ... « kakor mu je bil naročil župan. In potem | A |
si mlad človek in nimaš modrosti. Ranjen si ‒ | zatorej | nazaj in bliže tja ‒ k Ireni, od koder lete | A |
nastlal z bankovci, za primojstokrat da bi ne bila | zatorej, | kot je Lucija.Štebuc, vina gor! | A |
cesti je, ki se niti malo ne ozira na druge. | Zatorej | ga poniževalni predlog ni niti razburil in malone | A |
ne bi. Človeške roke ni vmes, božje tudi ne, | zatorej | me Bog obvaruj!“ Molčali so in so mislili | A |
pride neizogibno, taka, kakršna je in da bi | zatorej | bil nepotreben vsak upor in strah. Vedel je | A |
ko si gledamo iz lica v lice, nas je sram. | Zatorej | pijmo in pojmo, da zalijemo in prekričimo to | A |
popularen in kmalu že Jurčiča ne bodo več razumeli. | Zatorej | nazaj do Janeza Ciglerja!... | A |
svetlobo hočejo, jaz pa jim je ne morem dati. | Zatorej | brez veselja ...Pride človek k prijatelju; rodila | A |
čuti v svojem srcu, da je govoril resnico ... | Zatorej | tudi brez bojazni ... In zdaj k stvari. | A |
posvečenem, tam je bivališče prave slovenske morale: | zatorej | zakličem vsem tistim, ki se mu bližajo s pohujšljivimi | A |
omotici so storjena njih slaba in njih dobra dela. | Zatorej | bodo oproščeni tako kazni kakor hvaležnosti | A |
in ponižen kakor zahvalna molitev. In da je | zatorej | spričevalo, odveza in plačilo tistemu, ki je | A |
lačna in žejna; da čutijo sonce, ko sonca ni. | Zatorej | je važno: daj svojemu bližnjemu vinar, a daj | A |
povedali, in nič krivice ni v vaših besedah. | Zatorej | vam blagoslovi Bog jed in pijačo, meni pa mirno | A |
Nikar ga ne zasmehuj! To je hrepenenje po vrtu ... | zatorej | vrt neskončno lep, lepši od Evinega paradiža | A |
rano sem premislil in dognal, kakšna znamenja. | Zatorej | pravim: zdražba in prepir sta se naselila v | A |
ta prokleti Hojzič, in zdaj se je izkazalo! | Zatorej | je najbolje, da se pokrižam ter se povrnem v | A |
senca nocoj, kakor da bi govorila preko plota. | Zatorej | je bolje, da molčiva, da greva s tihim slovesom | A |
življenje zakrivajo leta z usmiljenim plaščem. | Zatorej | mislim, da ni potreba nič lahkomiselnih, mladostno | A |
in je šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. -- | Zatorej | vam povem, ljudje krščanski: ne mislite nase | A |
Danes živiš, ali kdo ve, če boš živel jutri; | zatorej | poj in vriskaj, dokler imaš glas ter pleši, | A |
podoba karikirana, toliko resničnejše so poteze. | Zatorej, | glejte, ljudje, don Kišota!Tak je, kakor je | A |
-- sem odprl oči in sem ugledal sebe in sem | zatorej | ugledal vse, kar je bilo.V ogledalu svoje duše | A |
spremenilo v blato. . / . / stran 18 . / | Zatorej | -- kakorkoli! Povej, kar bereš v svojem srcu | A |
Lani pa so venčali Krpanovo kobilo. | Zatorej | je treba zapisati: Govékar ne izrablja ničesar | A |
se je vsaj zredil, jaz bi se ne bil nikoli. | Zatorej | stran s poezijo, da me ne zaloti izkušnjavec | A |
župnik pojde v cerkev. . / . / stran 111 . / | Zatorej | je čas.Toda glej, ubogi Mate, čevlji so vsi | A |
izgubil sem se, ker sem se napotil po lepši poti ... | Zatorej | stran!“ V veži se je poslavljal od matere | A |
okrutno silo bi mi izrivali ljubezen iz srca ... | Zatorej | stran, pa Bog z vami vsemi!“ Za vasjo je | A |
blagor, da ne veš, čemu da ceste niso varne! | Zatorej | nič ne izprašuj ter doma ostani!“ Marko pa | A |
šivov in gumb ljudjé sklepali na tvoj stan. | Zatorej | prosim te, oprosti mi in ne jezi se name na | A |
šla v službo, ko sem bila v tvojih letih ... | Zatorej | pomisli: nikoli se ne smili sama sebi in nikoli | A |
pogledal mlad obraz. ”Ne vrnem se do noči, | zatorej | si zapomni: škandalov nikar! Ne izprašujem, | A |
zmedlo v mislih, tudi jezik mu je bil težak. ” | Zatorej | ne tem visokim besedam ... ne tem vašim ... zatorej | A |
Zatorej ne tem visokim besedam ... ne tem vašim ... | zatorej | napijam temu blagemu trpljenju ... temu napijam | A |
--‘ in tako dalje. Tako in tako je mislil, | zatorej | se ni odpeljal in tudi pisal ni ... Bog mu bodi | A |
... | Zatorej | pepel na glavo, ne misli na ono drugo življenje | A |
srcu sam; in če so krivične, padejo v pesek ... | Zatorej, | če se ti zdi, govoriva rajši o poroki.Rad bi | A |
imela ... to se pravi, da sem jaz vas rad imel. | Zatorej | ste vi edini človek na svetu, da vam povem tisto | A |
bolj nizke, kakor misli dekle in šivilje!“ ” | Zatorej, | Edvard, si zdaj ti moja opora in moje upanje | A |
okoli vratu ter se potopil v globočino morja. | Zatorej: | ne ženite se!- Ali ste pevec?“ | A |
tako mislijo, kakor je vaša, ni mogoče živeti; | zatorej | vam ne morem pomagati ne jaz in nobeden drugi | A |
spogledata se lehko in to je veliko vredno! ... | Zatorej, | duša krščanska, potolaži se!- Kdo pa je tistole | A |
lahko sodi po ugledu, ki ga uživajo umetniki; | zatorej | ne priznavam te koristi.In prav je, da je tako | A |
njega? Kdor uživa, ima pravico do uživanja, | zatorej | uživaj!“ In ugledal sem svet pred sabo. | A |
nepoznana, nezaužita, zavržena ljubezen. In | zatorej | nezaužito; zavrženo življenje. * | A |
umazan dovolj; tebi pa se bo še slabo godilo. | Zatorej | ne hodi po ulicah, ne goni se, temveč skrij | A |
toliko, da bi mogli rediti še tujega človeka. | Zatorej | smo ti poiskali službo ...“ Umolknila je in | A |
brez svete podobe in brez razpela; postavila je | zatorej | v svojem srcu ponižen oltar in je prižgala na | A |
oblateni, kakor mi je bilo zapisano od nekdaj ... | Zatorej: | čaj piti, govoriti o gnezdu -- in vse drugo | A |
svetov, ti jih ostane še milijarda neznanih. | Zatorej | ne išči brezkoristnega spoznanja; glej edinole | A |
tvojem blatnem smehu in v tvoji hladni besedi. | Zatorej | zaplešiva, o Dorilis, mazurko ljubezni in pojdiva | A |
je zmotil - roka je posegla, Bog vedi kako. ” | Zatorej | pijmo, zatorej častimo ga, predno pojde v Rim | A |
je posegla, Bog vedi kako. ”Zatorej pijmo, | zatorej | častimo ga, predno pojde v Rim!“ Samo učitelj | A |
glejte, ne morem več: hudo sem namreč zaspan. | Zatorej | povejte, kaj vas je napotilo k meni, nato pavam | A |
ni v srcu - kako bi ne skoprnel od puščobe? | Zatorej | je bilo nepotrebno to modro besedovanje ...Ampak | A |
učitelj Šviligoj; in bojim se, da je zadremal. | Zatorej | končajva, kakor sva začela: z veselim srcem | A |
Prišel je človek in je umrl v mojem hlevu in | zatorej | je moja skrb, da ga pokopljemo po človeško! | A |
se mi že tudi, da so odmerjene moje minute, | zatorej | se pomeniva kar naravnost o stvari ...“ Vzravnal | A |
glavo do mize in zakril obraz z rokami. - | Zatorej, | popotnik, če prihajaš iz daljne dežele: le brž | A |
svetijo v daljavi? Ne more se odrešiti sam, | zatorej | blagor mu, da veruje v odrešenika. Premišlj | A |
kaj tacega ziniti - lahko bi se mu zmešalo ... | Zatorej, | gospôda moja, predlagam --“ | A |
bodo posušile v tistih gozdih, vse po vrsti. | Zatorej | stran!Jaz ne bom nikoli oral na tistem polju | A |
povsod odprle duri, če bi potrkal ter poprosil. | Zatorej | mislim, da si je sam kriv svoje poti. Pogine | A |
name njene oči, kakor da so me izpovedovale. ” | Zatorej | me ne boš žalil, kakor bi ne žalil svoje sestre | A |
odkrivala tudi tisti lahki plašček hinavščine; | zatorej | ni bilo ne škode, ne greha.Še zdaj mi je nerazumljiv | A |
se te ne morem ogniti, kamorkoli se okrenem. | Zatorej | povej nakratko, koliko bi rad in kaj!“ Tujec | A |
Namreč zdelo se mi je, da je mati umrla in da je | zatorej | na vekomaj mrtvo vse, vse, vse.In še nekaj se | A |
”Danke!“ ” | Zatorej, | Peter, pojdeva zdaj naravnost k njemu. Plačala | A |
ki je bila taka, kakor obleka vseh drugih. | Zatorej | sem mislil: bodi tat in razbojnik.Težko je trpeti | A |
da smo te vsi ljubili, da smo ti branili. | Zatorej | še poslednjikrat: ostani!« Franc je | A |
nenadno na dan, z vso strašno silo, - za Boga! | Zatorej | le skrivati, le tiho in mirno in polahko, ne | A |
Ni potrebe, saj veš, kako je. | Zatorej: | malo oh in malo ah... in srcé - gorjé... in slovo | A |
krvava -- sodba je in kajžar se ji ne upiraj.“ ” | Zatorej | praviš, da se posloviva, da greva vsak po svoji | A |
šele bi se godilo meni, ki imam tebe in sem | zatorej | dvakrat močnejši!Kaj jih ni bilo že na stotine | A |
nasutega, da ga svet ne more več vsega požreti, | zatorej | si zdaj lahko malo oddahnemo; par tisoč se jih | A |
Še hitreje gre, nego sem si mislil. | Zatorej | le brž na ono stran.Tam je človek vsaj poškropljen | A |
človeški, in človeška pamet je zmotam podvržena! | Zatorej | le vdano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je | A |
pomislite, da pes laja, kakor mu je od narave dano! | Zatorej | potrpite, da se pravica izkaže!“ Takrat pa | A |
na ono stran, izmodrovala pa nista ničesar. | Zatorej | je spet izpregovoril osojniški birič, ki je | A |
temu posvetovanju bi ne bilo konca na vekomaj. | Zatorej | ne o pravici, temveč o krščanskem usmiljenju | A |
nam in njemu, je pustil dušo in se nam smeje! | Zatorej | vzdramite se in vstanite, možje iz teh kaznovanih | A |
napoji žejne, nasiti lačne, pokoplji mrtve! | Zatorej | napravi se, naprezi ter pripelji tistega siromaka | A |
strani o kakšnem novem uporu.« »Prosili smo | zatorej | gospoda grofa namestnika, da bi vsaj mesto Gorico | A |
Azrael, to je tvoje delo! | Zatorej | odgovorim srčno: »Sem!« »Ali ti je znan pomoček | A |
skupaj zrastli in eno smo se čutili z njo! | Zatorej | me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo | A |
tako otrok v zibeli kakor žalujoči pri pogrebu. | Zatorej | je tudi Luca »vekala«, ko so ji moža vzeli in | A |
tudi veste. Že nekaj let sem lazil po gorah, | zatorej | mi v tem oziru ni primanjkovalo ničesar potrebnega | A |
Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, | zatorej | je gospod kaplan o nji molčal.Razložil je kmetu | A |
Kaj smo se vam pa zamerili?« Vikala me je, | zatorej | sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar | A |
dekleta.« Bila je prepričana, da me stvar zanima, | zatorej | je ponovila z nekim pomembnim naglasom: »Večjo | A |
Nerodno je, nositi ves teden prah po životu. | Zatorej | sva se bila z Danijelom zmenila, da se pojdeva | A |
na tem bolehate vse ženske, kmetice in gospe! | Zatorej | sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu | A |
Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem | zatorej | tudi zdihovati: »Spati ne morem, ker | A |
globoko v kozoprsk. Žito je bilo omlačeno; | zatorej | smo mislili na drugo, kar je preskrbeti dobremu | A |
je že lažje delo. Grabijo moški in ženske, | zatorej | je obilo govorice, obilo največkrat prav slabo | A |
če me je Meta za kratek trenutek zapustila. | Zatorej | me je tu na vrhu Blegoša silno mučila misel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |