nova beseda iz Slovenije
Grafenauer) ali "ustno ljudsko slovstvo", toda te na | videz | formalne variante vsebujejo pomembne pomenske | C |
pomen ljudskega znanja, védenja. A s to na | videz | kratko, a v resnici široko določitvijo, se ne | C |
slovstvena folklora aliterarno v literarni družbi: na | videz | je pravilna hipoteza, da z naraščanjem pismenosti | C |
Spreminjata se njuna notranja kompozicija in | videz, | spreminjajo se njuni vzajemni odnosi.V žanrskem | C |
razmejevanje posameznega žanra od drugega bližnjega, na | videz | identičnega." Drugi trdijo, da ne obstaja le | C |
stereotipne formule, klišeje v izgotovljeni obliki, na | videz | brez funkcijske rabe, neodvisno od konteksta | C |
pravi Maja Bošković-Stulli in nadaljuje: "Na | videz | gre za tehnično vprašanje, toda v resnici se | C |
zapisanim in objavljenim besedilom je le na | videz | zgolj tehnično vprašanje.V resnici je zelo pomembno | C |
, v vseh njenih vidikih, njenih drobnih, na | videz | nepomembnih, a v resnici zelo posebnih spremembah | C |
pogled nevtralno govorico o priseljencih in na | videz | nevtralni odgovor na vprašanje, kdo je čefur | C |
opisnem stilu (že to je njegovemu delu dajalo | videz | zgodovinske kredibilnosti), vendar je bilo po | C |
V njih cveti neka svežina in ohranja njihov | videz, | ki se ga čas ni dotaknil, kakor da bi ta dela | C |
in oporoka. Druge kategorije so še zunanji | videz, | odnos do religije in ‐ za cesarje ‐ znanstveno | C |
vladanja, značajske lastnosti, smrt, zunanji | videz | in posmrtne časti. Navidez podobna Svetonijevi | C |
spečnost, so pozabili na vsa opravila in na | videz | za vedno zaspali.Če se je kdo zanje brigal, | C |
Očem modernega bralca se ta serijski in na | videz | brezvsebinski način pisanja zgodovine zdi kaotičen | C |
Obstoj makedonske dinastije je nato nekaj časa na | videz | visel v zraku, saj je bizantinska cerkev vztrajala | C |
očitale pretirano preprost jezik. Njegova, na | videz | preprosta in hudomušna govorica je v resnici | C |
mora veljati, da moramo tiste, ki so oblečeni v | videz | oblastvenih uradnikov in so upravljali kateri | C |
desubjektivizacije, v katerem se skozi transcendentalni | videz | enosti razbere »subjekt kot mnoštvo«.Lahko bi | C |
ono, je odgovor jasen, čeprav so vprašanja na | videz | izključujoča. Pravilno je oboje, eno skrito | C |
osnovi evidence, se pravi evidence, ki je na | videz | dovolj prepričljiva.Prav tako je evidenca za | C |
tekst pa praviloma dekonstruirajoč. Za to na | videz | precej pragmatično razdelitvijo se skriva osnovna | C |
sama po sebi največji dokaz koristnega in na | videz | nenehnega napredovanja k višjim stvarem.To je | C |
drugačnega zornega kota, ne pa, kakršna se zdi na | videz; | ne obravnava rimskega cesarstva, ampak tisto | C |
literarni imaginaciji. V tem, ko skuša imeti | videz | znanstvenosti in objektivnosti, je potlačila | C |
HANS KELLNER (1945) Kellner je na | videz | samo še eden v vrsti avtorjev, ki ne verjamejo | C |
ne imenujemo »koncepti zgodovinarjev«, dajejo | videz | neosebnosti in objektivnosti, kakor da pripadajo | C |
spremenljiv in problematičen diskurz, ki vsaj na | videz | obravnava neki vidik sveta, preteklost, proizvaja | C |
logografov; »podrobnosti so tiste, ki dajo delu | videz | verodostojnosti«, je v svojem delu Tukidid | C |
Periklov govor (1, 140‐144), denimo, na prvi | videz | nima svojega antitetičnega para, vendar dejansko | C |
prvem in drugem poglavju. [266] V Polibijevi na | videz | bežni notici o »enoviti oblasti Rimljanov« | C |
subjektivno. Ko ocenjujemo kakovost, je stvar na | videz | še bistveno slabša. Sodnik odloča na temelju | C |
interdisciplinarnih projektov, ki so favorizirani le na | videz, | dejansko pa so obravnavani nenaklonjeno, saj | C |
Management je umetnost osredinjanja in združevanja na | videz | dveh nasprotujočih si dejavnikov.Tako se od | C |
načrtovanjem lahko zagotovimo boljši zunanji | videz | cone (z zelenimi površinami, urejenimi prometnicami | C |
gradbenih materialov se izgublja tradicionalni | videz | industrijskih obratov, v coni se lahko ločijo | C |
Poslopja Zunanji | videz, | pročelje -Vhod: vratarnica, predprostor, cvetje | C |
vse druge prednosti, ki jih kratkoročno in na | videz | prinesejo radikalni posegi.Organizacija brez | C |
Prijazni, prešerni, brez dvomov strahov (na | videz) | / Odločilno je timsko delo, posameznik zmore | C |
starost, rasa, veroizpoved ali prepričanje, | videz, | nosečnost in materinstvo, invalidnost, obolenja | C |
do enakih rezultatov, le pot do njih vsaj na | videz | temelji na objektivnejšem prijemu ocenjevanja | C |
preverjati smiselnost uresničevanja strategije. Na | videz | idealna strategija se lahko izkaže za povsem | C |
delavcev. . / . / stran 516 . / Telesne Starost | Videz | Vitalnost odgovornost samozavestnost iniciativnos | C |
obvladovanje odporov - prelomi: najhitreje in na | videz | najenostavneje je stopnjevati pritisk za spreminjanje | C |
proces odločanja in vodenja (zares ali samo na | videz) | ; to jim laska, hkrati pa jim zaveže roke; | C |
Izničiti dualizem pomeni razgraditi dualistični | videz | in hkrati to razgraditev utemeljiti v biti. | C |
dualistični izraz oziroma dilema dojet kot nujni | videz | na poti k popolni ontologiji.Za to delo mišljenje | C |
elementa, potem je ta mešanica le nek presojni | videz, | le nek način danosti dvojega.Iz tega izhaja | C |
Deleuza ne pomeni nič drugega kot razpustiti | videz | v nek dualizem, kar v primeru Logike smisla | C |
Logike smisla in Anti-Ojdipa pomeni prepustiti | videz | dilemi med nerazločljivostjo in prepletenostjo | C |
ji preprečuje sama bergsonistična metoda, ki | videz | razcepi, še preden ga je vzela resno, se pravi | C |
preden ga je vzela resno, se pravi kot nujni | videz, | in ga poskušala razgraditi.Zato na njeni linearni | C |
neko nujno zaslepitev, kot nujno utvaro ali | videz. | Kot utvaro zato, ker se je o njej motilo, ker | C |
šele izdolbsti, jo izdelati tako, da razgradimo | videz | brezvrzelnega sveta.Kot orodje razgradnje imamo | C |
števila z ozirom na racionalna - prekinjajo | videz | zveznosti, ki ga tvorijo diferencialni elementi | C |
geometrijskimi telesi izkaže za prazno površino, zgolj | videz, | ki ga je mogoče generirati prek miselnih določil | C |
razgradnje videza, trenutek "odčaranega sveta": | videz | je nemara že razgrajen, toda kaj nam zagotavlja | C |
da ni bil razgrajen že ves čas; in narobe, | videz | še ni razgrajen, toda nobenega garanta ni, da | C |
pravi, da "nek tak učinek nikakor ni iluzija ali | videz" | , medtem ko za učinke smisla, ki se udejanjajo | C |
zunanjega, medtem ko neindividualna oseba razgradi | videz | sklenjenega sveta tako, da iz njegovih dejstev | C |
smisla, ki prikrije njeno dejavnost. Od tod | videz, | da so razlike dane, bolj rečeno, da sploh ne | C |
nevtralnost opisov. Naslednja raven udejanjenja ta | videz | še podkrepi, saj površino čistega smisla napolni | C |
nenavidezna takrat, ko se izkaže za genezo videza in | videz | postane videz takrat, ko dobi svojo genezo. | C |
se izkaže za genezo videza in videz postane | videz | takrat, ko dobi svojo genezo.Če se torej ta | C |
geneza potemtakem še geneza videza ali nemara le | videz | geneze, kolikor geneza videza ni mogoča drugače | C |
svet nekega Seksta, ne pa svet Adama. Geneza in | videz, | med njima v statični genezi ni konceptualne | C |
ampak le nevarna bližina; geneza videza ali | videz | geneze, to je oblika, v kateri konceptualizacija | C |
geneza je le geneza nekega občega videza, le | videz | geneze, kolikor se ta lahko realizira le vnazaj | C |
in izniči: geneza zdaj ni nič drugega kot sam | videz | izluščenja, geneza je izluščenje, ki ne ve, | C |
geneze, korak naprej in korak nazaj. Prav tako | videz | odslej ni več le nek videz, neka možnost, ampak | C |
nazaj. Prav tako videz odslej ni več le nek | videz, | neka možnost, ampak moja lastna možnost, možnost | C |
nov svet tako, da stari svet dojamem kot nujni | videz | te poti. V shematičnem prerezu obsega dinamična | C |
vendar je ta opis pri Deleuzu čisti privid, čisti | videz | pojasnitve, čista odsotnost kriterija subverzije | C |
izluščena misel v točki popolne sublimacije opusti | videz | izluščenja in pot izluščenja dojame kot pot | C |
prek enkratne razgradnje videza, potem mora ta | videz | v točki izluščenja dojeti kot enkratni videz | C |
videz v točki izluščenja dojeti kot enkratni | videz, | kot samo mojo utvaro. Šele tako bo tudi geneza | C |
mora izluščenje fantazme razgraditi prav tisti | videz, | ki se drži perverzne seksualnosti in zaradi | C |
Gotovo, kakor popolno sublimacijo podvaja njen | videz, | tako popolno ontologijo sedaj spremlja videz | C |
videz, tako popolno ontologijo sedaj spremlja | videz | popolne ontologije.Popolna ontologija je obsojena | C |
dilema, od kod ta navidezna rešitev, od kod | videz | rešitve in s tem videz tudi odpraviti.V tem | C |
navidezna rešitev, od kod videz rešitve in s tem | videz | tudi odpraviti.V tem pogledu lahko rečemo, da | C |
sublimacijo zgolj navidezno razločevanje, zgolj | videz | razločevanja, ki onemogoča, da bi se pot subverzije | C |
ki ovija ojdipsko željo. Gre prav za tisti | videz, | ki daje moč svetu reprezentacije s tem, da onemogoča | C |
uresničuje idejo popolne ontologije: ko odpravi | videz, | odpravi obe opciji oziroma dilemo samo; pot | C |
prevaro simbolnega: ojdipska utvara želje ni samo | videz, | da je želja razcepljena, da sta dve poti, ki | C |
neka disjunkcija, neka slaba dilema oziroma nek | videz, | da je dvoje.Ojdip je dilema vseh dilem in dualizem | C |
platonizem modernega časa. Ojdip je prevara oziroma | videz | par excellence, prevara kot taka, nepopolna | C |
ojdipske želje razkrinkana, se pravi, brž ko bo | videz | razgrajen, bo s tem izdelana tudi že enotna | C |
ontologije brez teorije videza, pri čemer ta | videz | niti najmanj ni poljuben, ampak ga narekuje | C |
ga narekuje sama narava simbolnega; je nujni | videz, | kajti brez njega tudi njegove subverzije ne | C |
samo takrat, če ji bo uspelo pokazati, da je | videz | spodvite poti nujni videz na tej poti.Na enkratnost | C |
uspelo pokazati, da je videz spodvite poti nujni | videz | na tej poti.Na enkratnost lastne poti subverzije | C |
izluščenja oziroma poti, po kateri je razgrajen | videz. | Prav ta odvisnost je v ojdipski prevari prignana | C |
pojasniti dualizem ojdipske želje kot nujni | videz, | se pravi kot videz, ki je enkraten, kakor je | C |
ojdipske želje kot nujni videz, se pravi kot | videz, | ki je enkraten, kakor je enkratna pot njegove | C |
da jim je uspelo v resnici razgraditi tisti | videz, | ki ovija vez notranje podobnosti, to pa je prav | C |
ovija vez notranje podobnosti, to pa je prav | videz, | ki loči "svet" od sveta in "propozicijo" od | C |
popolne ontologije v Anti-Ojdipu je razgraditi | videz | molarne realnosti, ki za absolutni pogoj želeče | C |
uspela paradoksno vmesno pozicijo razkrinkati kot | videz | in prevaro, tedaj bo iz prvega koraka subverzije | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |