nova beseda iz Slovenije

v (8,635.368-8,635.467)


87. člen      V      12 mesecih po uveljavitvi tega zakona minister  S
minister določi razpored zdravniških delovnih mest      v      mreži javne zdravstvene službe (8. člen). 88  S
88. člen      V      12 mesecih po uveljavitvi tega zakona zbornica  S
mesecih po uveljavitvi tega zakona zbornica      v      soglasju z ministrom: - določi postopek in način  S
ministrom: - določi postopek in način priznanja      v      tujini opravljene specializacije (19. člen)  S
pogoje za opravljanje mentorstva (28. člen).      V      dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izda  S
člena tega zakona mora biti sklenjeno najkasneje      v      enem letu po uveljavitvi tega zakona. 90. člen  S
pogoje za določitev višine delovne uspešnosti      v      plači zdravnika (64. člen) v roku šest mesecev  S
delovne uspešnosti v plači zdravnika (64. člen)      v      roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona  S
- 85. člen; - 86. člen      v      delu, ki se nanaša na zdravnike. Z dnem uveljavitv  S
95, 8/96 in 90/99). Zakon o razmerjih plač      v      javnih zavodih, državnih organih in organih  S
predpisov po tem zakonu se uporabljajo, kolikor niso      v      nasprotju s tem zakonom, naslednji predpisi  S
pravilnik o napredovanju delavcev zaposlenih      v      zdravstvu (Uradni list RS, št. 41/94 in 14/97  S
zakon začne veljati petnajsti dan po objavi      v      Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o  S
zakona (prvi odstavek 41.b člena zakona) lahko      v      obdobju do 31. decembra 2004 traja delo preko  S
2004 traja delo preko polnega delovnega časa      v      povprečju največ 15 ur tedensko.Izjemoma lahko  S
povprečju največ 15 ur tedensko. Izjemoma lahko      v      tem obdobju traja delo preko polnega delovnega  S
delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev      v      določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše  S
mesecev. Za sekundarije in specializante lahko      v      obdobju do 31. julija 2007 traja delo preko  S
2007 traja delo preko polnega delovnega časa      v      povprečju največ 18 ur na teden, v naslednjih  S
delovnega časa v povprečju največ 18 ur na teden,      v      naslednjih dveh letih 16 ur na teden in še v  S
v naslednjih dveh letih 16 ur na teden in še      v      naslednjih dveh letih 12 ur na teden.Časovna  S
delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev      v      določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše  S
veljajo do začetka uporabe zakona o sistemu plač      v      javnem sektorju. Delodajalci so dolžni organizirat  S
dolžni organizirati razpored delovnega časa      v      skladu s tem zakonom najkasneje do 1. januarja  S
zakon začne veljati petnajsti dan po objavi      v      Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o  S
zakon začne veljati naslednji dan po objavi      v      Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o  S
zakona in objavi sezname iz 5. člena tega zakona      v      treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 10  S
zakon začne veljati naslednji dan po objavi      v      Uradnem listu Republike Slovenije, določba četrtega  S
začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač      v      javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06   S
začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač      v      javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06   S
opredeljena z zakonom, ki določa razmerje plač      v      javnih zavodih, državnih organih in v organih  S
razmerje plač v javnih zavodih, državnih organih in      v      organih lokalnih skupnosti oziroma kolektivni  S
pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko      v      skladu s kriteriji iz drugega odstavka 74. člena  S
iz drugega odstavka 74. člena določena tudi      v      pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana  S
člena in četrtega odstavka 42. člena zakona      v      dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister  S
predpis iz sedmega odstavka 42. člena zakona      v      treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Do  S
službe (Uradni list RS, št. 62/00), kolikor ni      v      nasprotju s tem zakonom. 22. člen   S
zakon začne veljati petnajsti dan po objavi      v      Uradnem listu Republike Slovenije.   S
določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev      v      železniškem prometu, storitve, ki so na področju  S
dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (     v      nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko  S
pristojnosti Javne agencije za železniški promet (     v      nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti  S
slovenskih železniških družb. (2) Ta zakon prenaša      v      slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv  S
Skupnosti (UL L št. 237, z dne 24.8.1991, str. 25;      v      nadaljnjem besedilu Direktiva 91/440/EGS), zadnjič  S
19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom      v      železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27.6  S
prometu (UL L št. 143 z dne 27.6. 1995, str. 70;      v      nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič  S
Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom      v      železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES  S
spričevala (UL L št. 75, z dne 15.3.2001, str. 29;      v      nadaljnjem besedilu Direktiva 2001/14/ES), zadnjič  S
Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom      v      železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES  S
Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom      v      železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES  S
UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44;      v      nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).  S
(pomen izrazov) (1)      V      tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji  S
opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev      v      železniškem prometu; 4. "licenčni organ" je  S
je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem      v      različnih državah, članicah Evropske skupnosti  S
je izvajanje mednarodnih prevoznih storitev      v      železniškem prometu med državami članicami Evropske  S
imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo      v      naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče  S
jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in      v      katerih so udeležene osebe, požari in druge  S
osebe, požari in druge; 9. "prevozne storitve"      v      železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali  S
železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga      v      notranjem in mednarodnem železniškem prometu  S
opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev      v      železniškem prometu in ima za zagotavljanje  S
organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je      v      primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati  S
prevozniki tovora, špediterji in prevozniki      v      kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno  S
škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali      v      okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima  S
upravljavec" javne železniške infrastrukture (     v      nadaljnjem besedilu: upravljavec) je pravna  S
varnostni organ" je organ, zadolžen za naloge      v      zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu  S
organ, zadolžen za naloge v zvezi z varnostjo      v      železniškem prometu v skladu s tem zakonom in  S
naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu      v      skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost  S
vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju      v      času njegove veljavnosti. (2) Drugi izrazi  S
veljavnosti. (2) Drugi izrazi, uporabljeni      v      tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa  S
c člen (zagotavljanje sredstev za storitve      v      železniškem prometu) (1) Storitve, ki se zagotav  S
prometu) (1) Storitve, ki se zagotavljajo      v      javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki  S
javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki      v      njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali  S
II. PREVOZNE STORITVE      V      ŽELEZNIŠKEM PROMETU 3. člen   S
prevoz za lastne potrebe) (1) Prevozne storitve      v      železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni  S
Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga      v      železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja  S
potrebe svoje dejavnosti. (3) Prevozne storitve      v      železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih  S
ki opravlja: - železniški prevoz potnikov      v      mednarodnem prometu, - železniški prevoz blaga  S
ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov      v      drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo  S
nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran      v      Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo  S
prevoza; - usmerjenost raziskovalnega dela      v      dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega  S
odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (     v      nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo  S
ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža      v      železniškem prometu ali po vodni plovni poti  S
(prevoz potnikov) (1) Prevoz potnikov      v      notranjem in čezmejnem regijskem železniškem  S
javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo      v      obsegu, ki jo določa prometna politika na področju  S
enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki      v      različnih vrstah prometa. 7. člen   S
(1) Med stavko morajo železniški delavci      v      skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa  S
zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev      v      železniškem prometu, s katerim se zagotavlja  S
morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve      v      železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje  S
sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere      v      gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.  S
se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu      v      smislu 8. člena tega zakona. 8. člen   S
ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje      v      gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne  S
lahko ta določi prednostne prevozne storitve      v      železniškem prometu. (2) Vlada lahko pooblasti  S
pooblasti ministra, pristojnega za promet, da      v      primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake  S
vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti      v      zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih  S
ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč. (3)      V      vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen  S
osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo      v      železniškem prometu. III.  S
železniška infrastruktura je grajeno javno dobro      v      lasti države in se uporablja na način in pod  S
varnost železniškega prometa. Prevozne storitve      v      železniškem prometu morajo biti opravljene skladno  S
koristi del javne železniške infrastrukture izroči      v      uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo  S
zagotoviti. Javna železniška infrastruktura      v      tem primeru ostane državna last, država in lokalna  S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  8,634.768 8,634.868 8,634.968 8,635.068 8,635.168 8,635.268 8,635.368 8,635.468 8,635.568 8,635.668 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA