nova beseda iz Slovenije
nerazumljivo, v vsaki besedi in v vsaki kretnji | umazano | življenje.Kdo je bil prinesel v sobo to podobo | A |
misel in beseda ... Dobila sem nekoč pismo, tako | umazano, | da bi mu sam Casanova ne uganil enakega.In zgodilo | A |
čistim srcem sem ljubil takrat ... Vse zavrženo, | umazano! | ... | A |
smrt iz oči. Stopil sem v nizko, zakajeno in | umazano | krčmo, ki je bila polna glasnih, kričečih in | A |
kolenih. Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo | umazano | in neprijazno, skoro bi bilo treba prižgati | A |
obrazov, ni bilo veselih oči; črno je bilo vse in | umazano, | smrdelo je po žganju in po gnoju.Prestrašila | A |
se je odpiralo. Spomnila se je Tina na svojo | umazano | in cunjasto obleko in bilo jo je sram.Ali ko | A |
človek v smolastem fraku, prekratkih hlačah, z | umazano | servieto pod pazduho.”Kaj bi dobila za kosilo | A |
kratkih, enakomernih prestankih skozi nosnice. ” | Umazano | je to!Nesramno!“ vzkliknil sem z zlovoljnim | A |
kričiš, dušica moja? Kaj je tako nesramno in | umazano? | “ ”Človek se lahko jezi ... | A |
je opasala predpasnik in zavihala rokave! ... | Umazano, | poniževalno!“ ”Ti si torej prepričan, da | A |
obraz na Jakobovo zakrpano suknjo, na njegovo | umazano | srajco, na njegov obešenjaški obraz. ”Odkod | A |
je gorela na njem. Dvorišče je bilo ozko in | umazano; | mojemu oknu nasproti se je dvigalo visoko poslopje | A |
. / . / stran 23 . / Stopila sva v nizko, | umazano | in zakajeno kavarno.Mlada postrežnica z upalimi | A |
grobo pobeljene; eno samo, zelo visoko in zelo | umazano | okno je gledalo na vrt; spodobno je bilo samo | A |
Kljub zamorski polo je bil v lica siv kakor | umazano | platno, njegove ustnice so bile čudno zakrivljene | A |
je nenadoma obstrmel pred ogledalom. Motno in | umazano | je bilo ogledalo, videl je v njem obraz kakor | A |
jezike na vrt; grbasti natakar jih je podil z | umazano | servieto; goslarica je gledala bogvedi kam in | A |
poželenje se ji je zdelo v tem trenotku neizmerno | umazano | in zaničljivo - oškropilo bi z blatom čistoto | A |
stopila je preko jarka ob cesti in si je obrisala | umazano | krilo z mokro travo. ”Če bi bilo to znamenje | A |
neblagega občutja, ki je polnilo njeno srce kakor z | umazano | vodo.Silila se je in se pregovarjala, da bi | A |
neprijazne hiše je stalo boso, kuštravo in | umazano | dekletce, morda desetletno; iztegnila je jezik | A |
v srcu. Obrazi pijani, v očeh in na ustnih | umazano | poželenje; brezsramne besede, ki so se proste | A |
drugi ljudje? Kaj mi njih življenje, čisto ali | umazano? | Nad njim sem jaz in zunaj njega; ni več mogoče | A |
licih sivo strnišče; oblečen je bil v platneno, | umazano | srajco in telovnik iz grobega sukna; hlače si | A |
kaj je bilo v kovčégu! Nato se je zasmejal | umazano | in je potrkal človeku po rami. ”Vi, ali veste | A |
bilo naposled več mesta na meni, ki bi ne bilo | umazano. | Slačil sem človeka in prikazala se je gola žival | A |
dolgočasno enakomernostjo iz nizkega, čez in čez z | umazano | belimi oblaki pokritega neba. Pred Petranovo | A |
mislila na to čudovito pot: tukaj je bilo vse | umazano | in temno in žalosti polno.Gora pa se je svetila | A |
na hrbtu, kljun malo odprt in perje namršeno, | umazano. | Takrat sem pokleknil in sem zajokal: umrla je | A |
in luna je sijala. Dekle je bilo neumno, vse | umazano | in raztrgano -“ ”Kaj sem ti storila?“ je | A |
harmoniko. In Francki se je zazdelo mahoma vse tako | umazano, | grdo, žalostno, da bi sedla v kot pri durih | A |
dvoje ljudi in Mihov se je umeknil, šel je v | umazano | krčmo, ki je bila skoro prazna; le par pijanih | A |
življenje, ker je bilo resnično življenje tako | umazano, | polno skrbi in groze ... ”Kam si se zamislil | A |
počel s svojim prepričanjem. To bi osvetlilo z | umazano | lučjo njegov solidni značaj. ”Dragi Sempronij | A |
je ležal in kašljal neprestano in pljuval. | Umazano | je bilo vse, grdo, zaduhlo.Ali Tončka je vedela | A |
Tončka je vedela, da ni povsod na svetu tako | umazano, | grdo in zaduhlo.Komaj dvajset korakov od hiše | A |
nenadoma kaj surovega, okrutnega ter odgrnilo z | umazano | roko to srebrno sinje, sanjavo zagrinjalo, ki | A |
premišljeval. ‚Kdo je tisti, ki mi je bil prilepil | umazano | krpo na hrbet?Če bi ga poiskal?‘ | A |
nepokvarjeno je še, prav nič obrabljeno, nič | umazano | ...“ Župnik je sklenil roke kakor v molitev | A |
ihteč zaspal. Jutro je bilo vlažno in hladno, | umazano, | cunjasto je bilo nebo.Potrt, ves truden se je | A |
ugrabil, ali ostavil nam jo je tako razcunjano in | umazano, | da se Bog nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim | A |
velik je bil, čokàt in krepak; črnkasto rjava, | umazano | lisasta dlaka mu je v štrenastih grivah visela | A |
neizprosnemu sovražniku, ki pozna natanko vse njihovo | umazano | nehanje in njihove nizke misli.Ploskanje je | A |
je, vrag vedi, kakor sveta Genovefa nosila to | umazano | bridkost ...Nenadoma me je včasi zazeblo v lica | A |
srcu. Kolikor bolj je bilo vse oskrunjeno in | umazano, | tem čistejša je bila ona v mojih sanjah.Kadar | A |
je nisem ljubil in da je bilo moje poželenje | umazano | in nizkotno. Teden dni sem blodil kakor v | A |
rjuho nazaj. Vse to je bilo neizrečeno grdo in | umazano. | V mojem srcu pa je rasla polagoma neka cinična | A |
minilo, ko sta videla, kako so premetavale ženske | umazano | truplo.Moja žena se je spomnila, da je že pozno | A |
niso videle razločno, gledale so kakor skozi | umazano | steklo. Komaj je prišla na široko cesarsko | A |
je vila preko močvirnega polja; čez široke, z | umazano, | črno vodo napolnjene jarke so bile položene | A |
da bi vsaj tega ne bilo - kako je to nizko, | umazano! | Za kos kruha, glej, za kos kruha se plazim kakor | A |
Viharja ni bilo tisti večer, ni bilo burje, | umazano | in zatohlo je viselo nad pokrajino mirno predspomladansko | A |
to in ono; samo lahkomiseln je, zato ima tako | umazano | kravato, ”je pač umetnik, in umetniki so vsi | A |
da mu je komaj dve leti; v rokah je tiščalo | umazano, | razdrapano cunjo, s črnim trakom prevezano; | A |
telesne potrebe. In vendar stopi Nardin v majhno, | umazano | gostilno, briše si potno čelo ter zahteva majhen | A |
deček, oblečen v prekratke, raztrgane hlače in | umazano | srajco. ”Oče, nikar jih ne tepite,“ zavpije | A |
njegova pa niso bila bleda, temveč siva kakor | umazano | platno. Takrat sem doživel velik trenotek | A |
osvetljevalo dolgo, s praznimi steklenicami in | umazano | posodo pokrito mizo, nekaj sodov pod njo in | A |
pohujšanje delat in mesenost uganjat z najbolj | umazano | svinjo v fari.Trohico v tujem očesu vidiš ‒ | A |
Vikar Potrebujež ni umel in je odgovoril: »Za | umazano | svinjo v fari ti vem zdravilo.Zapri jo, kakor | A |
pred Tagliatovo krčmo v Podmelcu. Bila je | umazano | mokra hiša nad cesto.Zidali so jo Formentiniji | A |
Klatež Locatelli je kvantal in začel peti | umazano | italijansko popevko.Potem je vstal in izvlekel | A |
mesečne noči se je mož slačil. Tiho je sikal | umazano | pesem skozi zobe.Nekdo v hiši je kriknil: stara | A |
sebi, podobno nekakemu gladu. Znova je zasikal | umazano | pesem skozi zobe in šel iz sobe.Pod je škripal | A |
Pri prvi hiši je obstal in se ozrl v bledo in | umazano | župnikovo obličje. »Naprej, Lovrenc,« je vzkliknil | A |
korak pred biričema je stopal skozi vežo, čez | umazano | dvorišče proti trhljivim stopnicam v ozadju | A |
vsa topa, ustrupana. Martin si je pritisnil | umazano | železo na vroče čelo in celó na ustnice. Bolno | A |
umiril, preštel denar in ga pobral z mize v | umazano | cunjo pa vse potisnil v predal pod okensko polico | A |
zapisano: Svetemu je vse sveto, umazanemu je vse | umazano... | « »Hvala, Johan!« sem iztisnil iz sebe | A |
deževalo. Struga je bila do vrha napolnjena z | umazano | vodo, s seboj je še vedno nosila listje in veje | A |
cvenk. Vse drugo s komendske strani je bilo | umazano, | edinole cvenk ni bil. Uro pred napovedanim | A |
celici je ležal na pol oblečen človek; samo | umazano | rjuho je imel ovito okoli sebe.Valjal se je | A |
trava, in pajek je od stene do stene napredel | umazano | mrežo svojo.Visoko tam gori se je kazalo nekoliko | A |
pograbi stari nadškof staro knjigo, ki se je z | umazano | in raztrgano zunanjostjo svojo čudila bržkone | A |
sredi hiše odložil svoj koš, iž njega izvlekel | umazano | prtenino in jo razgrnil po tleh.Mati Maruša | A |
ime in svoj stan. Policaj je vse to zapisal v | umazano, | debelo knjigo, katero je nekje izvlekel izpod | A |
ljubica moja! Zdaj moram k Petrčku, da vzamem | umazano | perilo!Ne veš, kako sem srečna! | A |
Mestni trg, da je pri kanoniku Grisoniju vzela | umazano | perilo.Tudi Topolščakova se je odpravila proti | A |
oknu ter nekaj časa molče gledala na temačno in | umazano | ulico pod sabo.Frančiškanski svetnik se je brez | A |
Lukman je še nekaj trenutkov zrl v temačno in | umazano | ulico podse, nato pa je kot izgubljena ovca | A |
Za trideset cekinov vam zvlečem na Turjak | umazano | pastirico, pa ne gospe, ki je bela kakor ravnokar | A |
proti bližnjemu grmu ter izpod njega izvlekel | umazano | vrečo. »Ugibajte, kaj je v nji?« režal | A |
Sonce na strani ob deblu ter se ni menil za | umazano | družbo, s katero ga je bila spravila v dotiko | A |
trikrat. In glejte, pri zadnjem klicu odprlo se je | umazano | okno globoko v zidu in prikazal se je drobni | A |
vseh nebeških vragov, za te besede ti vzamem | umazano | življenje!«Tudi Aricaga je posegel po težkem | A |
»Da.« » | Umazano | in ponošeno?« »Da.« | A |
stran 106 . / In iz žepa je izvlekel debelo, | umazano | listnico ter udaril z njo po brunu v plotu, | A |
gospodje pri kosilu!« Godrnjaje je spravil debelo, | umazano | listnico. »Srečo pa ima ta Malec! | A |
poetični podobi dozdevalo se mu je to staro, | umazano | dvorišče silno prozaično.Tisti hip je opazil | A |
poslopjih. Tudi zidovje se mu je videlo sramotno | umazano, | kakor bi na Višavi ne poznali ne apna ne zidarjev | A |
obračal skaljene poglede proti onemu, ki je s tako | umazano | prozo moril njegovega srca vzore ter mu tako | A |
No, drugo pa veste vse. Saj se je | umazano | tisto perilo pralo po časopisih, da je stvar | A |
na ženstvo!« »Čakajte!« in baron je izvlekel | umazano | svojo listnico in iz nje še bolj umazano staro | A |
izvlekel umazano svojo listnico in iz nje še bolj | umazano | staro podobo grofovo. »Tu ga vidite! | A |
vedela ceniti plemenitega ranocelnika!) ter jemal | umazano | zavite otroke v svoj naročaj.Preiskoval je vse | A |
hočejo!« Spodaj je potem privlekel od nekod | umazano | staro pratiko. Od lista do lista mi je razkazoval | A |
razljučen. mKakšen vrag pa že zopet preganja to | umazano | družino? Še žival ima rada mir, kadar hoče spati | A |
njegovi strogi mami Inšpekciji, osramočeno skril v | umazano | kad sodniške slačilnice. Okoli devete ure zjutraj | A |
naročje, in si obriši svoj smrkavi nos v njeno | umazano | kikljo, ti pobalin. ‒Že hitim, Mojca, že drvim | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |