stekel (201-300)

Sinjeoki sanjalo, da je pes planil pokonci,	stekel	iz koče in začel lajati.Prebudila se je.	A
V Ostrorogem je vse zavrelo.	Stekel	je po mostu navzgor, naravnost h koči Redkozobe	A
trenutek. Pograbil je Neokretnega Karpa okrog pasu,	stekel	z njim na rob mostišča, ga dvignil nad ograjo	A
glasno zasmejali. Pes se je pa urno pobral in	stekel	proti Karpu.Grede je glasno cvilil: »Ti si me	A
zavrel v Neokretnem. Pograbil je orožje in	stekel	s kolišča k vodi: »Bruh, svojat,« se je že zdaleč	A
Saj ni prav, pa mora.	Stekel	je v kočo in pridušeno vprašal Kodrolasko:	A
»Že grem.« Ris je	stekel	po mostu navzdol.Planil je v lahki Sinjeokin	A
Kaj bi utegnilo biti?« je pomislil Jelen in	stekel	navzdol k vodi. Ris je šepetaje in v eni sami	A
JALAN Bevsk je zarenčal, planil z ležišča,	stekel	iz šotora in besno zalajal.Prebudil je Kodrolasko	A
za drznim mladcem. Premetenec je na vso sapo	stekel	po pristajnem mostu navzdol in grede cvileče	A
Prav te grožnje je Navihanec čakal.	Stekel	je po mostu nazaj navzgor, grede pa javkal,	A
Oponašal je psa. Kakor Bevsk je hitro plašno	stekel	v šotor, potem pa pri vhodu izza Ostrorogega	A
koga težka divjad. Pograbil je lok in tul in	stekel	proti jezercu.Prišel je ravno še pravi čas,	A
do smrti pretepejo, ne zinem.« Premeteni je	stekel	za tovariši.Ostrorogi Jelen je pa ostal sam	A
in rasle in se urno bližale mostišču. Los je	stekel	v manjšo kočo, začel tresti oba sinova in ju	A
pogledal v obraz, mu je postalo kar tesno.	Stekel	je k sinovoma in ukazal: »V kočo!« Sinjeoka	A
se je naglo dvignil. Zamikalo ga je, da bi	stekel,	pa se je brž spomnil, da ne sme.Bi preveč upehal	A
Jalan ni več zdržal.	Stekel	je in za njim vsi mladci. Prav takrat jih je	A
Sinjeoko in Udarnega, je kriknil v pozdrav in	stekel	po bregu navzdol naproti. Še preden so dospeli	A
Da se čimprej vrne. Mladec je najprej	stekel	povedat materi, Pikasti Postrvi, naj sama čuva	A
upirala. Preskočil je truplo mrtvega starca in	stekel	po mostišču navzgor.Za njim so drveli Udarni	A
je dotaknilo zemlje. Z batom v roki je bolj	stekel	kakor pa šel na dno jame Dolgobradi Kozel. Hlastana	A
Tok, le ni sanjal. Planil je z ležišča in	stekel	na mostišče.Kar ostolbel je.	A
kakor ukazal Jelen. Presukani ni odgovoril.	Stekel	je za drugimi mladci. Na kolišču je kasneje	A
stran 179 . / Piščalar je zavrisnil in urno	stekel	v kočo.Brenko je stisnil pod pazduho in pograbil	A
Lisjak se je za hip obotavljal. Potem je pa	stekel	za očetom in bil kmalu tik za njegovimi petami	A
Presukani Lisjak togoti in hodi naokrog kakor	stekel	volk, ki išče samo, koga bi popadel.Pa kaj njemu	A
planil mladec iz drevaka na pristajno bruno in	stekel	po poševnini navzgor. »Kaj ukazuješ, gospodar	A
nazaj v goščavo. Potem je pa tudi on skoraj	stekel	proti svojemu skritemu drevaku. Na nebu so se	A
Moram pogledati.« Srnjak je pohitel po orožje,	stekel	po poševnini navzdol in odveslal.Ostrorogi in	A
Škrjanček jo je pa samo začudeno pogledal,	stekel	naprej, še više zakrilil z rokami in še glasneje	A
ga je mati spustila, se je glasno zasmejal,	stekel	naprej in koj spet zapel: »La, la, la, la, la	A
grozeče renčal. Ej, kako ga je mikalo, da bi	stekel	tujcu nasproti in se pomeril z njim, pa ni smel	A
Volkun!« Volkun je prijazno pomahljal z repom,	stekel	naprej in veselo pozdravljal moža na zeleni	A
beštja!« Volkun, ki je poležaval okrog tropa, je	stekel	po kozi, ki sta zašli v Srednjo. Marko ga je	A
Ježeš, Kristeš, Tevž, kam si šel!« Tevž je	stekel	k Lukežu. Marko pa je še vedno stal, kjer je	A
pod noč in v takem vremenu zdoma. Koj nato je	stekel	Volkun vesel proti razpetemu dežniku in Marko	A
veliki zvonec, pes se je odtrgal od postelje in	stekel	k tropu. * Cvetje na lipah je že rumenelo.	A
bi ga bil Volkun ugriznil. »Od žalosti je	stekel,	« so se zgrozili. Tedaj je šla nazaj Manica.	A
rés je -« . /\ .. stran 254 . \/ Volkun je	stekel	v rovt in zalajal.Nekdo je spregovoril v temi	A
daleč in se je je razveselil. Volkun ji je	stekel	naproti.Ko pa je Marko od blizu pogledal v Rozalkin	A
bilo sram pred ovčarjem. S povešenim repom je	stekel	za živadjo v nižavo. Marko niti poskušal ni	A
skalo, se prekotalil v snegu in urno vstal in	stekel	k drugim. Nič se ni pobil.	A
Ravsa so premotili ovčarji, da je stisnil rep in	stekel	navzdol proti Šimnu in Jaku.Fanta pa pred njim	A
Volkun je od nestrpnosti cvilil, tako rad bi bil	stekel	z žrebcem in Markom, pa ni smel od jarcev.	A
zasijalo z obrazov. »Ata!« je vzkliknil Cenek in	stekel	naproti.»Hot, bistahor!« se je mračno čulo v	A
Če me volkovi strgajo, naj me pa.«	Stekel	je domov, da je sneg pod coklami kar žvižgal	A
poleg njega in naglo odvil zaverilo. Voz je	stekel	in kobila je potegnila, da je bilo veselje.	A
se ganil, ter ogledoval pismo. Fant pa je	stekel	proti gradu. Do sedaj slikar še ni bil dobil	A
tisto uro popadati ljudi. Bilo je kazno, da je	stekel;	gospodar ga je moral dati ustreliti.Zdaj se	A
razloga in vzroka, kakor da je poblaznel ali	stekel?	Narodoznanec ima dolžnost, da take skrivnosti	A
trgovati, najprej z drobnino. Posel mi je ta pot	stekel;	nakupil sem debeline; nekaj sem plačal, nekaj	A
obraz med travo. Potem pa se je naglo dvignil in	stekel	na vso moč preko travnika.Med vrtovi je tekel	A
Naglo je šla ob njivah proti domu. Kekec je	stekel	za njo in zaklical: »Mati, ali smeva s Tinko	A
veselju. Zavriskal je še enkrat na ves glas in	stekel	preko zelene senožeti. »Ju-hu-hu!« je odmevalo	A
preklicana, prebita noč!« Napel je zadnje moči in	stekel	preko mehkih trat.‒	A
A koza ga ni poslušala. Kekec je	stekel	po snegu in obstal pred visoko, strmo steno	A
stran 156 . / Kekec je zavriskal še enkrat in	stekel	iz hiše.Tekel je vso pot.	A
grem povedat!« je naposled dejal Prisanek in	stekel	proti svoji hiši.Celo to je pozabil, da bi Kekca	A
vedel, da je konec napornega plezanja. Kar	stekel	je preko goličevja in se ustavil šele kraj studenca	A
polglasno posmejal. Nato pa se je okrenil in	stekel	v gozd.Pod širokimi bukvami se je plazil navkreber	A
Bedanca in se je zaradi tega kar potuhnil.	Stekel	je preko trate in se je ustavil tam na višini	A
In Kekec je poslušal samega sebe.	Stekel	je preko trate in se zaprašil v goščavo.Tam	A
in se je zasmejal. Zdrvel je iz kuhinje in je	stekel	po poti iz vasi.Kraj širokega pašnika pa se	A
lino. Potem pa se je splazil s skednja in je	stekel	po poti proti domu.Danilo se je vedno bolj.	A
jarku Kosobrina, ki mu je migal z roko. Kekec je	stekel	po strmini navzdol in se je splazil v jarek	A
Bedanec in Kosobrin pošteno skregala ... « Kekec je	stekel	skozi goščavo.Na vso sapo je hitel med širokimi	A
nerazločno besedo. Potem se je dvignil in je	stekel	preko jarka in goličevja.Naravnost v Bedančevo	A
tako blizu. Vse moči je zbral in je skoraj	stekel	po belem, mehkem produ. Ustavil se je pod pečinami	A
Še enkrat je pozorno posluhnil, potem pa je	stekel	naglo po produ.Temno je bilo po ozki soteski	A
vogalom. Tedaj pa je Kekec preplezal plot in je	stekel	po ulici in se ni ustavil prej, dokler ni dospel	A
« In Kekec je	stekel	preko goličevja in je stopil ves zasopel in	A
si, oj, Rožle! Pridi, pridi, Rožle!« Rožle je	stekel	proti grmovju in je kar hipoma izginil za njim	A
so pričeli hlastno jesti. In Kekcu je zopet	stekel	jezik.Pravil je zgodbo o Kezi in o bedasti miški	A
Mojca, hej, Mojca!« je zaklical Kekec in je	stekel	deklici naproti.Prijel jo je za roko in jo je	A
Kekec je bil žalosten in potrt. Zato je	stekel	naglo spet po poti, ki je zavila nad globokim	A
dvignil na svoje močne roke. Na vso sapo je	stekel	skozi gozdič in se je ustavil šele na poti,	A
Kekca, ki ga je imel resnično rad. Zato je	stekel	za njim do rušja in je na ves glas zavpil:	A
bila njegova radovednost večja nego strah, je	stekel	po strmini navzdol. Hitel je po senožeti in	A
obstal in se je globoko oddahnil. Nato pa je	stekel	skozi gozdič in je dirjal na vso sapo po travnati	A
veselja tam doli, oj, to bo veselja!« In Kekec je	stekel	med kamnitim gruščevjem in je zavriskal in prepeval	A
obupni, da se je Kekec prestrašil. Naglo je	stekel	dol in je obstal na ovinku. Zagledal je volka	A
ležal sredi ceste kraj kopice snega. Danijel je	stekel	k njemu in pokleknil kraj njega.Radost mu je	A
A Lipnikov Gab je brž pozabil medvedje šape.	Stekel	je naprej, stopil tik za medveda in ga je oponašal	A
komolci je odrinil otročad in jo osuval s pestmi.	Stekel	je po cesti navzgor.Vrh klanca se je ustavil	A
prazna in na njej je ostal sam Lipnikov Gab.	Stekel	je po cesti naprej.‒ »Vedel sem, da so take	A
suknjič, da je ne opazi kdo domačih. Potem je	stekel	na cesto in jo udaril proti farni cerkvi, ki	A
ga ne zasači tisti človek. Pa je vstal in je	stekel	proti hlevu, da se skrije v njem. Toda skočil	A
je opogumil. Odločno je zamahnil z roko in	stekel	prek tratine.Zagledal je strašnega medveda,	A
če se bo kmalu pričel svitati dan ... « Gab je	stekel	naglo iz koče in se ozrl na nebo.Še je bilo	A
rokami in so se naglo napravljali na pot. Gab je	stekel	še v drugo, tretjo in četrto hišo ‒ in preden	A
naprej, a tedaj so stopili kmetje iz koče. Gab je	stekel	do njih in gledal, kako hitro so napravili z	A
počakati, toda premislil se je, ko ga je spoznal.	Stekel	je po vrtu in se skril za debelo hruško.	A
Ko bi vedel, kdo mu je izpodbil lestev, bi že	stekel	za njim!Prav pošteno bi ga pobožal.	A
skočil sem na cesto, vrgel kolo v travo in	stekel	proti gozdu.Tudi Špelčinemu in Lavriču sta se	A
planoti in pripravili puške. Del novincev je	stekel	nazaj v gozd. Tudi na drugi strani so se razvili	A
obdelovali, je prišel kurir iz glavnega štaba.	Stekel	je iz sobe in zakričal bližnji četi: »Na pomoč	A
videl, kako je propagandist Jože, Fedor Kovačič,	stekel	na položaj in začel streljati na Italijane,	A
truma Italijanov in beži v bližnjo kotlino.	Stekel	sem za njimi, z mano še dva kurirja.Pred vhodom	A
je skočil izza ogla hiše, zavihtel bombo in	stekel	proti bunkerju; mislil je, da je uničen.Ko je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani