nova beseda iz Slovenije
brate (Andrej Šuster Drabosnjak). Svetina v | spremni besedi | piše, da pričujoči izbor prinaša poezijo (»med | D |
tiste, ki jih piše življenje, kot ugotavlja v | spremni besedi | Barica Smole. Vedrana Rudan piše na danes morda | D |
zbrane Frančičeve nagrajene zgodbe. Poniž je v | spremni besedi | zapisal, da pripoveduje knjiga Trkaj, trkaj na | D |
najčistejši primer murnovske strukture, ki jo v | spremni besedi | postavi ob prešernovsko, do sedaj pravzaprav | D |
ohranja določeno razporeditev družbenih mest,΄« v | spremni besedi | h knjigi zapiše dr. Mladen Dolar, s katerim smo | D |
določen način stikata najvišje in najnižje. V | spremni besedi | sem dal primer iz Platona, iz njegove teorije | D |
spolnosti paradoksno povezani z modusi gnusa. V | spremni besedi | h knjigi Anatomija gnusa pravite, da je gnus | D |
bilo treba jezikovno posodobiti), avtorja pa v | spremni besedi | po vsestranski radovednosti primerja celo z Valvasorjem | D |
V njej najdemo, je zapisal Fabjan Hafner v | spremni besedi | z zgovornim naslovom Nepozabni sij Pozabljenega | D |
poezij in odlomkov iz Starih popotnih zapisov. V | spremni besedi, | ki jo je zapisala profesorica Marija Cenda, lahko | D |
med drugim doživeto zapiše Zdravcu Vatovcu v | spremni besedi, | pa preimenovali v - OBALO.A slovenski Istrjani | D |
Milica Kacin Wohinz. Med drugim v svoji izčrpni | spremni besedi | argumentirano polemizira z »določenimi političnimi | D |
Zdenko Matoz V | spremni besedi | slovenske izdaje je Joe Sacco med drugim zapisal | D |
edinkrat izšel leta 1977. Kot zapiše prevajalec v | spremni besedi, | gre za »eksistencialno in avtopoetsko pričevanje | D |
redstavila skozi (rdeče natisnjene) opombe. V užitni | spremni besedi | z naslovom Razsvetljena skribomanija ali strah | D |
razgibanostjo pritegniti bralčevo pozornost, piše v | spremni besedi | Helga Glušič. Avtorji so razvrščeni po časovnem | D |
v določen literarni tok ali gibanje, piše v | spremni besedi | h njegovemu romanu Bartleby & Co. španska literarna | D |
Prevajalec slovenske izdaje Tomaž Jurca v | spremni besedi | navaja samega Vasarija, da njegova knjiga ni | D |
Vasarijevimi merili kot z merili stroke, piše v | spremni besedi | Tomaž Jurca. Valentina Plahuta Simčič | D |
odmeven roman Električna zadrga. Zdenko Kodrič v | spremni besedi | ugotavlja, da je prozno besedilo Amsterdam 12 | D |
najde smisel v dobrem, plemenitem, večnem,« je v | spremni besedi | zapisala Berta Golob. Kakšno lepo sporočilo | D |
stol. Avtorjev mentor dr. Lado Kralj je v | spremni besedi | strnil Toporišičeva teoretska spoznanja v sklep | D |
drugo ime za izpraznjenost. Boris A. Novak v | spremni besedi | poudarja antologijske strani seksualnih prizorov | D |
sodelovala pri urejanju knjige. Černigoj je v | spremni besedi | pojasnil, da je iskal način, kako bi današnjemu | D |
Zibelka neba in dna. Boris Paternu je v kratki | spremni besedi | zapisal, da je to »intenzivna lirika z razločno | D |
povzročile večletni sodni proces. Kot je v | spremni besedi | zapisala Tanja Lesničar - Pučko, se je v osmih | D |
zgodovino, je med drugim o teh delih zapisala v | spremni besedi | Tanja Lesničar - Pučko. Smolnikarjeva je poudarila | D |
zgodovini izvoljena v Francosko akademijo, piše v | spremni besedi | Diana Koloini.Med njena osrednja dela sodijo | D |
pa biblične zapeljivke in lahkoživke, piše v | spremni besedi | Tanja Lesničar-Pučko.Gre za žensko, ki je v zelo | D |
in nekaj podpičij prekinja reko besed, piše v | spremni besedi. | V. P. S. Jason Goodwin | D |
poznega titoizma in zgodnjega panka, piše v | spremni besedi | Teofil Pančić, v čas popolnoma mirnega, ahistoričnega | D |
filmske citate in aluzije. Nikolai Jeffs je v | spremni besedi | zapisal, da je Afrika Gabriele Babnik »sodobnica | D |
vstop v določen prostor. Alenka Jovanovski je v | spremni besedi | zapisala, da so pesmi Barbare Pogačnik gibke | D |
spisan roman zelo poglobljeno in prepričljivo v | spremni besedi | interpretira prevajalec Jaroslav Skrušny. Brucknerja | D |
je varuhinja za obravnavo v državnem zboru v | spremni besedi | poudarila teme, ki se neposredno navezujejo na | D |
pedagoški fakulteti. Dr. Mitja Ferenc je v | spremni besedi | monografije, izdane ob razstavi Prikrito in očem | D |
preobširen in preveč demokratičen in da je avtor v | spremni besedi | premalo konkretno spregovoril o pesnikih. Hkrati | D |
in fabulativno zgrajenega romana, o čemer v | spremni besedi | izčrpno piše tudi prevajalka.Roman David Weiser | D |
življenja. Njegovo veliko vprašanje, kot piše v | spremni besedi | prevajalec Valentin Kalan, se glasi, ali naj | D |
zgodovinarji iščejo ključe,« zapiše Katarina Marinčič v | spremni besedi | k slovenskemu prevodu (Radojka Vrančič).Mnoge | D |
je uspelo velikim realističnim piscem, piše v | spremni besedi | k slovenski izdaji romana Alenka Koron. Gre za | D |
poznavalec umetnosti«, zapiše Kajetan Kovič v | spremni besedi | k slovenski izdaji.»Tako je iz banalnega naročila | D |
Morda gre celo za najbolj zagonetni roman, v | spremni besedi | piše Niko Jež (skupaj s Karmen Jež je tudi avtor | D |
učitelj filozofije. Prevajalec Slavo Šerc v | spremni besedi | piše, da je delo ob aluziji na Prousta tudi nekakšno | D |
vero in resnično pobožnostjo. Kot še piše v | spremni besedi | Ana Jelnikar, se avtor vzdrži končne besede ter | D |
Blažić delo imenuje kar Knjiga vseh knjig. V | spremni besedi | opozori na smernice, značilne za mladinsko književnost | D |
Kandinskega. Avtorica knjige Tatjana Rojc je v | spremni besedi | dvajseto stoletje označila za poslednje stoletje | D |
makedonistike in pod mentorstvom dr. Namite Subiotto (v | spremni besedi | daje tudi pregled makedonske književnosti) prevedlo | D |
Pavle Učakar, likovni urednik založbe, je v | spremni besedi | slikovito zapisal, da si »lahko polje zbirke | D |
predmeti ter zveste in hvaležne živali. Tako v | spremni besedi | k novi izdaji Mladinske knjige Ruske pravljice | D |
Florent-le-Viel na obrežju Loare. Kot je v | spremni besedi | k romanu Obrežja Sirte zapisala prevajalka Saša | D |
očitno tamkajšnji muzejski kustos in v njegovi | spremni besedi | lahko tudi preberemo, da je razstavo s podobno | D |
ntervjuji v knjigi so bili tudi avtorizirani. Kot v | spremni besedi | zapiše Peter Kolšek, »Manca Košir ni edina dobra | D |
neposredni vzori. Ulrike Wolff-Thomsen že v | spremni besedi | smiselno uvede bralca v kar težko razumljivo | D |
učitelj, ni pa to avtobiografsko delo. Kot je v | spremni besedi | zapisal prevajalec.»Sologub je ubesedil literarni | D |
živali še najbolj približal Miklavž Komelj v | spremni besedi | k zbirki Rimske elegije, v kateri pravi, da so | D |
tišini, ki generira besede. Ivo Svetina v | spremni besedi | zarisuje razvoj sodobne lirike na splošno in | D |
nazaj,« z one strani meje piše Claudio Magris v | spremni besedi | knjige Modrozeleno njegove žene Marise Madieri | D |
Seveda ni!« Kot ugotavlja v | spremni besedi | dr. Draško Veselinovič (prvi mož Deželne banke | D |
Peter Amalietti odločil za drugačen naslov. V | spremni besedi | pojasni tudi, da sta knjigo skupaj s pisateljem | D |
sploh še nismo preživeli, kot je zapisala v | spremni besedi. | Pa tudi v njem ni bilo nič takega, da bi se lahko | D |
prebiranju prešine prav tisto, kar je v izčrpni | spremni besedi | k slovenski izdaji zapisal tudi Tadej Zupančič | D |
Piccolo Alessandro Mezzena Lona, ki sem se mu v | spremni besedi | tudi izrecno zahvalil.« Tržaški Il Piccolo je | D |
delom, nastalim po letu 1800. Kot je zapisal v | spremni besedi | Aleš Košar, »Szondi v prvih dveh besedilih svojih | D |
storil Niko Grafenauer, ki je v razmeroma obsežni | spremni besedi ( | Povabilo k večerji) pogledal na Bernikovo umetnost | D |
nami, je iz krvi in mesa oz., kot pravite v | spremni besedi, | ima svojo zgodbo. Nekaj portretov smo naredile | D |
mlade literature Urška 2006. Barbara Korun v | spremni besedi | roman označuje kot kozmogonični, saj ustvarja | D |
oblikovala antologijo, Mia Dintinjana. V izčrpni | spremni besedi | pa se bralec lahko poduči o zapleteni zgodovini | D |
ugrabitve in njegovega sojenja v Izraelu, piše v | spremni besedi | Branko Gradišnik. V. P. S. Olivier Roy | D |
kot efendi (s čevlji, obleko in fesom), piše v | spremni besedi | Barbara Skubic.Mnogo let kasneje, ko se v njej | D |
svojo etiko. Kot ugotavlja Tatjana Dolgin v | spremni besedi, | je Služkin še najbolj podoben srednjeveškemu | D |
postavlja človekova lastna notranjost, je v | spremni besedi | zapisal Robert Titan Felix.Zgodbe so razdeljene | D |
žalostni nasmeh Antona Pavloviča Čehova,« je v | spremni besedi | zapisal Andrej Dmitrijevič Stepanov. Še en | D |
njegove prihodnje anomalije. Knjiga ima kar dve | spremni besedi, | prvo je napisal Taras Kermauner, drugo pa Tina | D |
bralca zahteva, da jo začne brati pri koncu, v | spremni besedi | Nataše Hrastnik, oziroma se le-tej po sedemintridesetih | D |
konstruira mladega človeka sodobnosti. Kot je v | spremni besedi | zapisala Barica Smole, so sanje pomebna metafora | D |
po tem, da ne uporablja »narativnih« metod. V | spremni besedi | k izdaji ste zapisali, da »gre za svet relativnosti | D |
še vedno pa ga ne morem do kraja razumeti. V | spremni besedi | vaše knjige Zora Tavčar piše, da je škoda, da | D |
napalmsko jutro, ko kri zalije sanje. Kot je v | spremni besedi | zapisala Alojzija Zupan Sosič, se v avtorjevih | D |
zgodovinar 18. stoletja, ki kaj da nase,΄« v | spremni besedi | piše prevajalka Maja Novak.V Duškovu je Casanova | D |
prvenca Nebesa v robidah vas Barbara Korun v | spremni besedi | na slovensko literarno sceno pospremi kot močno | D |
neprebavljiva skladovnica trupel, piše Amalija Maček v | spremni besedi, | katerih okostja pripovedovalec simbolično zlaga | D |
hudo zamujamo, je očitno. V Sloveniji ni, kot v | spremni besedi | knjige poudarja Tomaž Wraber, za lažje gibanje | D |
sladkorni bolezni, glavkom, siva mrena). Kot v | spremni besedi | knjige Čutim, vidim, zmorem ...Prostor tudi za | D |
Barbara Vuga in Sonja Votolen, ki sta prispevali | spremni besedi. | Prva pesmi označi za predstavitev osvobojene | D |
pisatelj, intelektualec in pravnik Rafko Dolhar v | spremni besedi | k prevodu italijanske knjige Enrica Mazzolija | D |
subjekta, ki se opira na samega sebe. V že omenjeni | spremni besedi | k prvencu je Kocijančič zapisal, da njegove pesmi | D |
kot zlitje Aljoša in Dmitrija Karamazova. V | spremni besedi | govorite o nujnem premisleku, s katerim ste se | D |
Pozno poleti leta 1888 je, kot je zapisano v | spremni besedi | k zbirki, dozorela Nietzschejeva odločitev, da | D |
umrl je 25. avgusta 1900. Ivan Urbančič v | spremni besedi | zbirke omenja, da je avtor pri urejanju neobjavljenih | D |
Tako nekako se še sprašujejo danes fiziki. V | spremni besedi | prevoda Viharja Milana Jesiha je profesor Mirko | D |
kakor polaganje ploščic v kopalnici«, kot je v | spremni besedi | k Čebelarjevi smrti zapisala Monika Žagar, je | D |
tukaj«. Svoj izbor in razvrstitev je utemeljil v | spremni besedi. | Pesmi je lahko izbiral v dvanajstih zbirkah in | D |
Drugim uspe vlogo žrtve prerasti. Kot je v | spremni besedi | zapisala Frida Končan, profesorica sociologije | D |
življenja, kakršen je brezdomski. O tem Dekleva v | spremni besedi | doda, da se horizonta obojih ujemata s temami | D |
terorizma po 11. septembru, se, kot v shematični | spremni besedi | piše prevajalka Seta Knop, ne ukvarja z zgodovinsko | D |
ljubijo s krikom samote. Milan Vincetič v | spremni besedi | ugotavlja »lorcovsko podstad« te poezije, pa | D |
inštituta in urednik zbirke dr. Metod Benedik v | spremni besedi | spregovori o delovanju inštituta in posledično | D |
spremeniti Washington. Nekaj podobnega je v kratki | spremni besedi | h knjigi zapisal tudi nekdanji slovenski predsednik | D |
vidnimi nagradami v Italiji in Sloveniji, v | spremni besedi | opozarja na Morandinijevo pesniško moč, a tudi | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |