roman (101-200)

Mirno je odgovoril baron: »Vi hočete imeti svoj	roman!	Ali povedati vam moram, grof, da na moji strani	A
aktih ali v enem samem izpisku najdeš lahko cel	roman	‒ tragedijo, da, večkrat tragedijo; suhi, lapidarni	A
katerem je v kratkih treh stavkih zapisan cel	roman;	‒ pa stoj!O tem govorim pozneje.«	A
oči! ‒ . / . / stran 18 . / Pa to ni samo moj	roman	‒ to je vsakdanja zgodba; marsikdo je ugledal	A
gospod, da hoče pri nas pisatelj pisati povest,	roman,	dramo; vprašam vas, kaj more začeti z našimi	A
prisiljen in umeten je njen smeh. Če bere	roman	ali novelo, se ji ne solze ob žalostnih prigodkih	A
že povse odrasla in godna za možitev. Ali moj	roman	se ni dovršil po šabloni.Drugi zaljubljenci	A
delal in dajal užitka Saint-Pierrov francoski	roman	»Pavel in Virginija«.To čtivo je tako čisto	A
krasno in poetično kakor le malokateri drug	roman.	Branje me je večkrat tako ganilo, da so me jele	A
Jaz sam sem namreč tisti Ivan Slobodin, čigar	roman	sem priobčil v »Bachovih huzarjih«.Da je bila	A
pisatelji so me naučili, kakova morata biti	roman	in novela, da imata in si ohranita stalno, neminljivo	A
Trdino in podobne. Zadnjič sem prebral Zolajev	roman	v treh večerih. Zola je čudovit analitik.	A
eni roki je držala šopek šmarnic, v drugi pa	roman	Madame Bovary. »Ta roman sem tudi jaz čital	A
šmarnic, v drugi pa roman Madame Bovary. »Ta	roman	sem tudi jaz čital pred leti.Kako so ženske	A
Radi verjamemo prerokom. Prebiram kak novi	roman,	pa se mi nekam mudi.Toliko je tega krotovičenja	A
snov za dramo. Pisati prične tisti fantastični	roman,	ki ga nosi že dolgo v glavi.In tole noveleto	A
utopističnem raju človeške ljubezni, s katerim se	roman	konča. Vprašanje človeške prihodnosti pa slejkoprej	A
paradiža na Zemlji. Prav zaradi tega odlikuje	roman	umetniška prepričljivost, kakršno poznajo svetovne	A
humanistično idejno naravnanost. Iksion,	roman	o črni človeški prihodnosti, je tako roman o	A
roman o črni človeški prihodnosti, je tako	roman	o sedanjosti in preteklosti.Poteze Remčevih	A
ugotovili, da ima najnovejši, deveti Remčev	roman	dve rdeči niti, njuna nosilca pa sta dva skrajna	A
kakšno nadaljevanje, tudi kakšen samostojen	roman.	Ob tem bi si bilo le želeti, da bi vsako njegovo	A
je s svojo Zeleno zavezo leta 1988 ustvaril	roman	slovenske pomladi?Ali moramo Remčevo nedvomno	A
novinarjev pa nosi v sebi svoj veliki nenapisani	roman	ali žaloigro.Tolažijo se, da pride čas, ko bodo	A
ukrojiti po meri. ◆ Vsako življenje piše svoj	roman.	◆ Vse dobre stvari so tri.	A
stopnji omenjenih narodov. Zbirka anekdot ni	roman.	Anekdote so zdravilo proti utrujenosti, dolgočasju	A
francoske romantike Victor Hugo napisal znani	roman	»Nesrečniki«, ga je zanimalo, kako se knjiga	A
bi preštudiral like za svoj novi psihološki	roman.	« Molk.	A
vprašal: »Ali morda nisem imel prav, da sem v svoj	roman	dal toliko ognja?« »Nasprotno bi bili morali	A
bi bili morali storiti,« je rekel Maugham, »	roman	bi morali dati v ogenj.« Po svečanem kosilu	A
Axworthy je napisal in dal tiskati svoj prvi	roman,	toda kupcev ni bilo.Napeto je razmišljal, kaj	A
ljubezen’, ki ga je napisal Peter Axworthy.«	Roman	je bil takoj razprodan. Ko so angleškega državnika	A
Pravijo, na primer, da je zakon »pustolovski	roman,	v katerem junak umre že v prvem poglavju«,	A
graščine, kake tri, štiri ure od ondod v hribih.	Roman	Sterle je bil vitek, temen človek; izza rdečih	A
niti tako globoke, ampak vesele in površne.	Roman	Sterle je bil izmed tistih ljudi, ki ne poznajo	A
Imenovala mu je svoje rojstno mesto.	Roman	je bil tam štiri leta na študijah; za vse ulice	A
starinske, romantične trge. In na vse je vedel	Roman	odgovoriti. Igralci in pevke ‒ o, ta je umrl	A
izpraševala mladega moža za to in ono. S Tildo	Roman	ni mnogo govoril.Ali na sto načinov je znal	A
rekoč za vedno priklenil na eno mesto. Tudi	Roman	je rad bral potopise; živahno domišljijo je	A
zamolčavale. Tildi je padel robec iz rok na tla in	Roman	ga ji je pobral. Čudila se je, da je to opazil	A
Samo na to čakata stric in mati, da postane on,	Roman,	soliden in resen mož.Silita ga, naj se oženi	A
sicer le vodo, a za goste je tudi vino v hiši.	Roman	je rekel, da tudi on ne pije vina, in še zavedel	A
Izpraševalo je srce: Kaj je ta pravi? Ta	Roman	Sterle?Kaj je to tisti, ki bo srečna z njim	A
pripravljena. Drugi dan, v četrtek, je prišel	Roman	Sterle in vprašal Ribiča, ali bi mu dal hčer	A
bolehna in ne more potovati, pričakuje, da jo	Roman	in Tilda obiščeta takoj po poroki. Poleti ima	A
Tilda obiščeta takoj po poroki. Poleti ima	Roman	kot grajski oskrbnik tako in tako mnogo dela	A
je bila res od zore do mraka na nogah. Tudi	Roman	jih je v času zaroke obiskal samo dvakrat za	A
Koliko sreče jo čaka, koliko solz?...	Roman	je šel k poroki kakor na veselico. »Kako si	A
vožnja jo je vseeno zanimala in razvedrila.	Roman	je bil otroško preprost in vesel.Prijeten ji	A
da leže. Mati jo je silila, naj večerja, a	Roman	jo je sam odpeljal v spalnico in kakor brat	A
skrivnost. Ko se je drugega dne zbudila, je bil	Roman	že odšel v mesto. »Sama sem ga poslala proč	A
bilo med njenimi znanci. Saj je še otrok, tudi	Roman	je rekel, da je še otrok...In ona naj bo njemu	A
sem imela že troje otrok, ki so pa vsi pomrli.	Roman	je prišel pozneje na svet.Na samotni železniški	A
mož je umrl še v sreči; še preden je zabredel	Roman	na lahkomiselna pota. Da, vidiš, tako je življenje	A
zdaj, da se oblečeš, da boš lepa, ko se vrne	Roman.	Oh, res mi je prizadel velikih skrbi, marsikatero	A
obeduje vprašala mati Tildo: »In kaj ti je dal	Roman	za poročni dar?« »Zlato uro in dolgo zlato,	A
si se ji nalagal?« »Pa da, mama,« je priznal	Roman	s smehom.»Malo denarja sem imel zadnji čas,	A
tri tedne je bila Tilda v Dragi, kjer je bil	Roman	graščinski oskrbnik.Lepše si je bila predstavljala	A
Tudi njegovi materi je to obljubila.	Roman	je bil dober in nežen.Njegova blagost, njegova	A
kakor princesa je bila včasih, je zatrjeval	Roman.	»Vse bo dobro, saj res živiva kakor goloba,	A
Kaj ne živiva prijetno in zadovoljno?«	Roman	ni nikamor zahajal in tudi ona ne.Doli v vasi	A
z doma. V srcu se je že veselila, da se je	Roman	odvadil družbe. Saj je vedno pri njej.	A
vrata in prišel v spalnico. »Pozno si prišel,	Roman...	Kaj ste pa delali tako dolgo?« je vprašala.	A
On je pijan ...	Roman,	njen mož?! Zastrmela je in zatrepetala.	A
da ji prizaneseš. »Saj je vseeno,« je rekel	Roman.	»V kuhinjo pojdi in črne kave mi skuhaj, bolan	A
je o gospodinjstvu, o vrtu, o delu, ki ga ima	Roman	z oskrbništvom na polju pa v gozdu.Njena nesreča	A
Spoznal bo, da ima odgovornost. Saj je njen	Roman	tako dober, medeno srce ima, samo lahek, prelahek	A
novega človeka. In ni mogla razumeti, da se	Roman	šali in smeje kakor vedno, da pije in ponočuje	A
Po nepotrebnem se je bala.	Roman	ni odhajal zvečer z doma, dokler je bila Tildina	A
njej in jo negovala in ji stregla ter je bil	Roman	kakor vesel mladenič, ki nima greha nad seboj	A
pragom. . / . / stran 53 . / Vedela je, da	Roman	dolgo ne zdrži; ko odide mati, se začne stara	A
bilo vse po starem. Še tisto noč se je vrnil	Roman	pijan domov; klel je otroka, ki je jokal, in	A
vse to. Kajti vedno manj denarja ji je dajal	Roman	za gospodinjstvo in druge potrebe.»Kar na dolg	A
dajal vrt in nekaj njiv je imel oskrbnik zase.	Roman	je spočetka malo godrnjal, zakaj ni govedine	A
Prišel je dan, podoben prejšnjemu dnevu.	Roman	je bil dobre volje, smejal se je, vesel je bil	A
breme, skoraj pretežko za njena mlada leta.	Roman	je začel vabiti prijatelje tudi na dom.Zbirali	A
Zopet bi bila imela rada nekaj tednov pokoja.	Roman	bi se sramoval predmaterjo popivati cele dneve	A
na nogah. Bilo je pitja in vpitja vso noč;	Roman	je silil tudi Tildo, naj čuje z njimi, da bo	A
sveti Anton rešil gospoda iz njihove družbe.	Roman	se je smejal, da se je kar zvijal, ko mu je	A
Še v šali ni bilo laži. A	Roman,	njen mož, ni mogel povedati najmanjše reči,	A
ki je imel opravka pri graščinskem oskrbniku.	Roman	se je smejal in norčeval iz tega. »Nihče nikoli	A
žvižgal skozi vrata. Neko jutro mu je rekla: »	Roman,	vzemi puško in ustreli me!« »Kaj ti pa je, kaj	A
Kje pa je?« »	Roman?	« »Da, Roman.«	A
»Roman?« »Da,	Roman.	« »Ne vem.	A
»Nikar se ne boj! Težko, da je šel	Roman	k tvojemu očetu.Če ve, da ni premožen, gotovo	A
srce jo je zgrabila temna, grozeča slutnja. »	Roman	je pil in kvartal, ne?« »Da.«	A
in vsak dan je hvalila Boga, kako se je njen	Roman	predrugačil. Ni se ti treba za to kesati.	A
zanjo, da je hitro odšla,« je rekel stric. »	Roman	je zakrivil njeno naglo smrt.« »Roman?!«	A
»Roman je zakrivil njeno naglo smrt.« »	Roman?	!« »Da.	A
Ti greš lahko za nekaj časa, dokler ne dobi	Roman	nove službe, z otroki domov k svojim staršem	A
značajev, da ne moreta razumeti človeka, kakršen je	Roman.	Saj ga tudi ona, Tilda, ni razumela.	A
naj se ne boji zanjo. In pa ‒ ve, da jo ima	Roman	rad.Če ga zdaj pahne od sebe, je izgubljen,	A
biti drugačen kakor pravičen sodnik. Ve, da je	Roman	zanj defravdant, čeprav se je formalno vse poravnalo	A
tega, kar se je zgodilo. Ona ne misli, da je	Roman,	njen mož, defravdant; ni, ne sme biti!Zaradi	A
primanjkljaj skoro za polovico manjši, kakor je mislil	Roman.	Zahteval je od nečaka pooblastilo, prodal v Trstu	A
zapusti najprej telesno, potem pa duševno.	Roman	je pošiljal še dosti redno vsak mesec svoj prispevek	A
Prvi teden je bilo vse dobro.	Roman	je ostajal doma in še delati je pomagal okoli	A
Tudi druga dva sta bila prazna.	Roman	je bil v sobi.Pisal je pri mizi nekake ponudbe	A
Njena mati je bila pri njej in ji stregla in	Roman	je bil takrat tako dober ...Ne, ne, Elica ne sme	A
začne drugo življenje, novo in lepo. Ve, da je	Roman	izgubljen, da je ni moči, ki bi ga rešila njegovih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani