ptič (101-200)

slabša jed kakor njemu doma. »Na vnebohodni dan	ptič	ptiča uje, samo da meso je ‒ menihi pa nič ne	A
pepelnatosiv, črnikasto progast in belo pikčast	ptič,	sedel na suho vejo in zakukal v jasno, od nočne	A
kako se je prepevajoči . / . / stran 7 . /	ptič	na veji sukal, se obračal na vse strani in skušal	A
vrh hrasta, kakor bi si želel, da mu preroški	ptič	nakuka še več sreče.Topotnil je z nogo ob tla	A
bilo. V jezeru pred razcepom doline je plaval	ptič	pri ptiču. Kakor živo pisana poljana je bila	A
Vodna gladina je omrtvela. Noben	ptič	ni več plaval po njej.Nobena riba se ni več	A
Bober še manj. Kak	ptič	bo, ali kali. Premeteni je vstal.	A
in tiha. Ni se pognala riba iz nje in noben	ptič	se ni prepeljaval naokrog.Le luna in nekaj svetlih	A
zadaj za Oblim hribom, je pričel rdeti. Črni	ptič	z rdeče obrobljenimi očmi je zabrusil.Polagoma	A
Ostrorogemu se je zazdelo, kakor bi ga bil nočni	ptič	posvaril, da čaka Presukanega v daljnjih krajih	A
in skočil na glavo iz drevaka v vodo. Kakor	ptič,	po katerem je nosil mladec ime, je Ponirek plaval	A
daljave nad razburkanim morjem je priletel velik	ptič.	Sedel je blizu na skalo in se nič ni bal človeka	A
znaš govoriti.« Namesto odgovora je nepoznani	ptič	stegnil vrat, zažvižgal in odletel nazaj na	A
nobena veja v grmovju se ni zamajala. Le droben	ptič	je priletel od nekod v leskovje nočevat. Že	A
pognala iz nje ali pa se je potopil nočni vodni	ptič	za plenom. Prek zvezdnatega neba je hitelo nekaj	A
stran 108 . / Videl je, kako je na produ močni	ptič	s kljunom ubijal za komolec dolgo ribo, ki jo	A
njo je pritajeno zasmrčalo. Hkrati se je velik	ptič	dvakrat, trikrat odgnal od tal, zamahnil s širokimi	A
O, ne bodo je spazili, če jo je celo oprezni	ptič	zaznal šele iz take bližine. Zlatolasa se je	A
Z ušesom sekire je potolkel po deblu. Črni	ptič	je zaprhutal in odletel.Svojih temnih misli	A
vode je pogledal čopasti ponirek. Plašljivi	ptič	je mirno plaval okrog drevaka.Bele Ovce niti	A
s katerim je lahko in brezskrbno živel kakor	ptič	pod nebom, ker potreb ni imel velikih. Kar se	A
spravim v Ljubljano k volitvi. To ti je pravi	ptič!	A propos ‒ našo lepo guvernanto je danes že izvabil	A
doma nalašč narobe obrnili.« »Vi ste pa res	ptič,	Tileh,« deje Hrast med glasnim smehom; »kje	A
Začul je korak, vztrepetal in prisluhnil.	Ptič	se je prepeljal mimo vrhov in s krilom otresel	A
pomladno darilo prebujanja. Na drugi bor obešen	ptič.	Smešno tuj, od doma pozabljen.	A
Vse je njihovo, česar jim poželi srce: kakor	ptič	obletavajo svet, ustavljajo se v kraju, kateri	A
in božje jeze. Nebore pa je živel vesel kakor	ptič.	Prosil je kačo, naj mu da toliko, da si bo pozidal	A
zdrknil že globoko dol po plazu; naglo kakor	ptič	v zraku je drsel navzdol.Še enkrat se je čul	A
Res sem tudi letel po zraku, kakor da bi bil	ptič,	a ne Kekec ...Hvala bogu, da ni bilo nič hujšega	A
kletko, kjer je čepel . / . / stran 113 . / čuden	ptič.	Sivkaste perutnice je imel ptič in oster, zakrivljen	A
113 . / čuden ptič. Sivkaste perutnice je imel	ptič	in oster, zakrivljen kljun.Kekec ga je gledal	A
Stric Bedanec, kako pa se imenuje ta razbojniški	ptič?	Pa kaj vam hoče ta ptič?	A
imenuje ta razbojniški ptič? Pa kaj vam hoče ta	ptič?	Orel ni, pa tudi jastreb ni ...	A
dolgo dolgo ni več ganil. Kekcu se je ujeti	ptič	smilil do srca.Že večkrat se ga je polastila	A
pri sebi. »To bi robantil Bedanec, če bi mu	ptič	ušel!Kar na streho pojdem in odvežem sokoliča	A
sokoliča,« je dejal. »Saj bo takoj vedel, da	ptič	ni sam pobegnil, ampak da sem ga jaz odpel z	A
se je splazil na sleme prav do sokoliča. A	ptič	se je preplašil in je vzfrfotal.Kekec je zgrabil	A
zasmejal, da sem mu priletel v roke kakor poparjen	ptič	...Glej, glej ‒ tam tolče po skali in se vedno	A
nad zemljo in zdelo se je, da plava ogromen	ptič	čez dolino.Naglo, naglo se je bližal, že je	A
razprostirala po širni strmini, in niti samoten	ptič	se ni oglasil ... Gab je premišljeval, kaj naj	A
nasmehnil sam sebi in dejal: »Na, ha, to si ti	ptič,	Pavelčev Toni.Da bi takoj povedal, kako smo	A
dejal Črni Peter, »ali to je redek in plemenit	ptič,	kakršnega še nismo imeli v svojih rokah.« »Ta	A
je moj znanec. Slušaj, Črni Peter, to ti je	ptič,	da ga v treh kraljestvih ne dobiš enakega.Ali	A
mestu, kjer stoji ta kamen. Priletel pa je	ptič	in vedno kričal.Iz tega so menihi sklepali,	A
komaj slišno pisnila, kakor iz spanja prebujeni	ptič.	Za stolpičem skrita oseba je enako odgovorila	A
črn vran. Videli bomo, je mislil, če je to res	ptič.	Če bo samo mene obletoval, ne bo pravi.	A
pesem in ko je iztegnil preko nje sivi večerni	ptič	svojo dolgo in mračno perot.Gospod ... pot do	A
nadstropju Žitnik. Letel je po stopnicah kakor čokat	ptič,	hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk	A
nadstropju Žitnik. Letel je po stopnicah kakor čokat	ptič,	hrupno pozvonil in šel v predsobi mimo žensk	A
plastjo prhlega snega. Ne znaš leteti, ker nisi	ptič.	Nisi stolpnica in sežeš komaj meter čez svojo	A
pričakovanja po drugih. Da bi lahko zletel kot	ptič.	Tokovi.	A
Zadel je.	Ptič	je omahnil na rob vodnjaka.Po dolgem rumenem	A
je, da gladko zna Aburajev Kozmični pozdrav;	ptič	je res nekaj ščebetal, vendar ni nihče, razen	A
Ločnikar, da nisi na njihovem mestu. Človek ni	ptič.	Zbogom, me je veselilo.	A
Kakor da bi se razčarala. Zunaj se je oglasil	ptič:	zažvrgolel je kristalno čisto in nekaj časa	A
dobro znamenje.« »Zakaj?« »Slavec je občutljiv	ptič.	Naš planet bo živel, če pojo slavci.	A
zgrbljen in res poskakuje na tankih nogah kot	ptič.	»Torej hočeš videti ostanke, sestra?« nadaljuje	A
so motili le njuni koraki po grušču in kakšen	ptič	se je oglasil v gozdu. »Kaj ko bi malo počivala	A
lovske združbe Gitanov, strmi v žerjavico. Ta	ptič	, misli.Ta ptič mi poje nekaj slabega.	A
Ta ptič, misli. Ta	ptič	mi poje nekaj slabega. Zavije se še bolj v	A
Akum ne spi. Ta	ptič	, misli.Je morda sel Velikega duha?	A
Ne delamo prav, ker jih bomo ob zori pobili?	Ptič	poje nekaj slabega. Strmi Akum v žerjavico	A
Ti jim daš in vzameš življenje.	Ptič	še vedno skovika. Ne zameri nam.	A
medvedino, salo, kožuhe ... . / . / stran 119 . /	Ptič	ne neha. Moramo pobiti one zgoraj v jami.	A
Bržkone se mu je zdelo, da nisem prav nič nevaren	ptič,	in da si izbere njegova petična in pametna hčerka	A
Duhek je sprožil levega petelina, tajinstveni	ptič	pa je švignil visoko čez jaso. »I, kaj je vendar	A
in mu odpel verižico. Takoj je skočil krasni	ptič	na orokavičeno pest, se dobrikal, grgutal in	A
oddaljenih dreves oglaša tudi kakšen jutranji	ptič	in se potem njegov glas prepleta v spočetka	A
vzbujalo pozornost tudi pri ostalih gostih kavarne	Ptič	v kletki.Ni se mogla otresti mravljinčenja in	A
da se dobiva po končanem karnevalu. V kavarni	Ptič	v kletki ... pri vodnjaku.Nisem opazil nobenih	A
olje, drugi pa voda, ni sožitja. ◆ Kjer je	ptič	izvalil, tja rad leti. ◆ Kjer je sladkost, je	A
Majhen lonček hitro vzkipi. ◆ Majhen	ptič	‒ velik krič. ◆ Majhna miš pod kupom ne pogine	A
oprezuje za tatom. Okoli polnoči prileti črn	ptič,	krokar, naravnost na jablano.Mladenič pomeri	A
pomeri in ustreli. Z drevesa padeta jabolko in	ptič.	Ta pa se takoj zopet pobere in odleti v bližnji	A
naša jabolka krast. Opolnoči je priletel črn	ptič	in utrgal jabolko; ustrelil sem, nato sta padla	A
utrgal jabolko; ustrelil sem, nato sta padla	ptič	in jabolko.Toda ptiča sem samo obstrelil; kakor	A
Nato ga hišna odvede v sobo, kjer je ležal	ptič.	»Zakaj si kradel naša jabolka?« pravi mladenič	A
Zato te zdaj ubijem.« »Pusti me,« ga prosi	ptič,	»dam ti zato lep grad, z bakrom pokrit.« »Nič	A
pokrit ‒ samo, da me pustiš živega,« ga prosi	ptič.	Toda mladenič se ne meni za obljubljene gradove	A
gradove, temveč mu še vedno grozi, da ga bo ubil.	Ptič	ga prosi: »Dam ti še en grad ‒ z zlatom pokrit	A
pusti živega. Mladenič je zadovoljen in črni	ptič	mu da vse, kar mu je obljubil. Mladenič je imel	A
koli. Kar prileti okoli polnoči izpod neba	ptič	tako tiho, da se ni nič slišalo, in se spusti	A
pa pomeri, sproži in mu odstreli tri peresa.	Ptič	se ustraši, pusti jabolko in zleti.Sin pobere	A
kralj sam pri sebi: ‒ Kako lep mora biti šele	ptič,	ki ima taka peresa!‒ Ker bi ga rad imel, pravi	A
kjer je bil najlepši . / . / stran 252 . /	ptič.	Tega vzame in se obrne.	A
pri medvedu on, morska deklica, konj in zlati	ptič.	Medved mu reče: »Zdaj imaš vse in sreča te čaka	A
pa prav tako začudeno pogleda: »Ali ne sede	ptič	nikoli na vrbo?« Poglavje zase so zgodbice o	A
Prevečkrat sem bila noj.	Ptič,	ki ne more letati.Zakaj imam krila?	A
Pa se le zaletavam v razvlečeni dolgčas. Kot	ptič	v šipo.Brez moči.	A
roke spet zavezane, misli nesproščene, da bom	ptič	v kletki. Ker bo moje vedenje spet dvomljivo	A
zablesti in kaplja rose zdrkne na moj obraz, še	ptič	vzleti in spet razprem dlani za novi dan. Prepozna	A
pela. Kakšna nesreča, če prideš na svet kot	ptič.	Hvala Bogu, da nobeden mojih otrok ne bo nikoli	A
Hvala Bogu, da nobeden mojih otrok ne bo nikoli	ptič.	Ptiči ne znajo nič drugega kakor čivkati ‚Živ	A
cesarstvu, še celo na mojem vrtu, v resnici tak	ptič,	pa ga še sploh nisem slišal?Kar je res, je res	A
tudi melodija je povsem prava.« Tako je umetni	ptič	odslej prepeval sam.Ploskali so mu ravno tako	A
ljudmi, so ga pregnali iz cesarstva. Umetni	ptič	je za zmeraj zasedel njegov prostor na svileni	A
pripeval z njimi vred. Ampak nekega večera, ko je	ptič	ravno na ves glas prepeval in je cesar že ležal	A
priljubljene dolge besede, in v njem poudaril, da je	ptič	še zmeraj na višini kakor svoj čas; in nihče	A
- zapoj, lepo te prosim, zapoj!« Vendar je	ptič	kar molčal.Nikogar ni bilo, da bi ga navil;	A
zastavo? Mi daš cesarjevo krono?« je spraševal	ptič.	Smrt mu je zapovrstjo izročala vse zaklade	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani