nova beseda iz Slovenije

prisrčno (101-200)


orožniški postaji. Vseeno so se najprej še      prisrčno      poslovili od svojega prijatelja in se nato porazgubili  A
mu je hrbet, stopil k Ančki, od katere se je      prisrčno      poslovil in ji naročil pozdrave za mater in  A
nekatere manj pomembne in slučajne stranke.      Prisrčno      se je rokoval z možema, ki ju vse od zadnje  A
Tudi Aleš je ostal. Molil ni zelo      prisrčno,      premišljeval pa je veliko. ”Če sem ga videl  A
potreba ženi mladega uradnika. Ljubila sta se      prisrčno      in vse mesto je reklo in hvalilo: ”Dvoje srečnih  A
Zaljubljena pa je bila zmerom resnično, globoko in      prisrčno,      ali tako hitro po vrsti, da je lahko rekla:  A
imel prav ... O gospa, ali je še kje drugod tako      prisrčno,      globoko sovraštvo med umetniki in občinstvom  A
je sovraštvo med umetnikom in občinstvom tako      prisrčno      in zato ne bo minilo nikoli!“ Ko se je razvnel  A
vsled tega že v nebesih zapisani, do konca dni      prisrčno      ljubiti in spoštovati, jim streči po vseh močeh  A
oči si niso upale prositi za milostno sodbo in      prisrčno      besedo. Kuharica je prinesla kavo.  A
tolikokrat zadetega, vdano trpečega, in se je      prisrčno      razjokal. Kaplan je hodil z dolgimi koraki  A
vriskajoč. Zaljubljenci so tam ljubili bolj      prisrčno      in bolj zvesto, nego pod samim božjim soncem  A
napol stal napol klečal; vse v njem je molilo      prisrčno      molitev svetlobi na čast ...Kam si se zamaknil  A
bilo veselih bojarjev, vsi so vstali ter so si      prisrčno      napivali.Še vedrejši so bili obrazi, še svetlejše  A
koraku: ”Tja me vodi, kjer je veselje najbolj      prisrčno!     “ Šel je po dolgih, ozkih ulicah, pa je prišel  A
odnjakova Ivanka je prišla domu. Pozdravili je niso      prisrčno      in ne osorno. Kako bi jo mogli vsprejeti  A
neroden sem bil. Z njim sta se pozdravila nadvse      prisrčno;      roke sta položila drug drugemu na rame, lice  A
Saj si celo na poročni dan pisal prav lepo in      prisrčno      pismo tisti dunajski Nelly ... pa vendar sem vedela  A
neusmiljenim: ”In vendar je bilo globoko, resno in      prisrčno      to hrepenenje v višave, v drugo življenje, ki  A
zahajal k njim v hišo in ki jo je ljubil tako      prisrčno,      sočutno in milobno, kakor ljubi človek nagelj  A
se je pogovarjal sam s seboj, mirno, resno in      prisrčno,      kakor z ljubim tovarišem. ”Če umirajo matere  A
mislil sem visoko, kakor nikoli prej, čutil      prisrčno,      kakor nikoli prej, gledal bistro, naravnost  A
sva se poslovila, sem mu tudi jaz krepko in      prisrčno      stisnil obedve roki. Takrat sem bil prepričan  A
omedlevali pred teboj!“ Zasmejal se je tako      prisrčno,      da so se mu osolzile oči.Jaz sem nameraval biti  A
njega novo človeštvo!“ Stisnil mi je roko zeló      prisrčno,      a nató je izginil prijetni duh po vijolicah  A
pod soncem, ljubijo svoje laze bolj globoko in      prisrčno,      nego kralj svoje kraljestvo. Z najmočnejšimi  A
plašča. Pozdravljena od ponižnega srca, tebi      prisrčno      vdanega! Še niže je klonila Metki glava,  A
oči in se nasmejva ter si stisniva roke tako      prisrčno      in brez hudih misli kakor nekoč!“ Iztegnila  A
tak je ukaz nature; ljubila sta se ganljivo in      prisrčno,      da nikoli takega; objokovala sta vse krivice  A
ji odkrivali in priklanjali, pozdravljali jo      prisrčno;      marsikatero oko se je orosilo od prečudne ginjenosti  A
zažvrgolela je lepo slovensko kletvico, dolgo in      prisrčno      kletvico... in zasmejala se je in je ponovila  A
Z žarečimi očmi sta se pozdravila, objela se      prisrčno.     Nato sta sedela pod lipo, se pogovarjala toplo  A
... O, saj vem, da sem te zastrupila s svojo      prisrčno      ljubeznijo. Na, pij, sem rekla, ti pa si pil  A
rokó; takrat je ljubil Mate komaj mater tako      prisrčno,      kakor tisto krepko črto, ki je bila cesta in  A
je vprašala potihoma. Nikoli je nisem tako      prisrčno      ljubil, kakor v tistem trenotku hudobnosti,  A
mlad in vesel človek je bil, smejal se je tako      prisrčno,      da so mu tekle solze iz oči.Še pogledal me ni  A
Pokimala je z glavo in se nasmehnila. Toplo,      prisrčno      je zašepetala: »Mercedes!« Umetnici in druge  A
starih beležnicah. Ime za imenom je brala, toplo      prisrčno,      kakor imena najdražjih, najbližjih.Nekega dne  A
bi smela vzeti šlar. Vso dušo je izlila v to      prisrčno      izpoved, ki je vonjala v čudno goreči prošnji  A
spotoma tudi zaljubil vanjo, ko pa je imela tako      prisrčno      pegast nosek, tako globoke modre oči, tako mehko  A
Veseli me, da sem vas osebno srečal...« mi je      prisrčno      stisnil roko. »O vas sem že veliko dobrega slišal  A
Vidite, tamle ob ognju smrčita...« Tako      prisrčno      smo se objeli, kot bi se po dolgem čakanju na  A
sebi, tristo hudičev!« je ušlo Krvini. Tako      prisrčno      se je pridušil, da sem mu kar sproti dal odvezo  A
stolpu. »Prečastitemu gospodu župniku Aljažu se      prisrčno      zahvajujem za ta postavljeni stolpič.Njegovo  A
Triglav. »Hvala ti, prijatelj!« me je tako      prisrčno      objel gospod Tominšek ob odprtju, da bi me kmalu  A
ste uglasbili toliko mojih pesmi!« me je tako      prisrčno      objel vsega občudovanja vredni Simon, da sem  A
kakor kak hribovec! Včasi pa je znal biti tudi      prisrčno      ljubezniv ter je dostikrat prizanašal, ko je  A
pred rodnim svojim očetom, ki ga je vendar tako      prisrčno      ljubila.Bila je sicer otroška ljubezen, a z  A
hvaležno objel in se ji v tekoči albanščini      prisrčno      zahvalil. Kako je bila srečna!   A
zloglasnega dnevnika. Teperle je utrujenega generala      prisrčno      prižel k prsim, ga toplo odel in mu skuhal planinski  A
povabili v zakotno pekarno, kjer nas je prav      prisrčno      sprejel pek Prest O′Zapechem. Spekel nam je  A
ravno bilo, zarajali, nas vzneseno objeli in nam      prisrčno      čestitali. Kako smo bili prevzeti!   A
prisankal sem dol, da te objamem in se ti prav      prisrčno      zahvalim! ‒No, le pomiri se Kekec.  A
pa še preteklo jesen govoril pod Golo goro.      Prisrčno      so se vsi pozdravili.Še Karp je prišel spet  A
pisala bodoči snahi, bilo je jako ljubeznivo,      prisrčno      pisano in kazalo je, kako blaga je žena in kako  A
iti z menoj! Polonica,« nadaljeval je zopet      prisrčno,      »glej, pustila bodeva tukaj vse in dalje greva  A
nagovoril: »No, Ančka, kako ti je?« Dekle se mu je      prisrčno      nasmejala: »Sedaj mi je dobro.« Pa je takoj  A
srečal. »Bog daj!« je odzdravila Ančka, nič bolj      prisrčno,      kakor bi bila odzdravila vsakomur, ki bi jo  A
Lieben, Und was des Menschen Hort.« deje skoro      prisrčno      mladi advokat. »Zakaj pravite naš pesnik?  A
v roke, toda ko je pozdravil - in sicer prav      prisrčno      in prijazno - Pavla in Valentina, opravil je  A
otrok,« reče zopet neutrudljiva teta resno, pa      prisrčno,      »in ako te jaz kaj vprašam, ne vprašam te nikdar  A
Vinko. Poda mu starka obe roki, ljubeznivo in      prisrčno.      »Povedala vam bodem vse ‒ vse; ne odpotujte  A
. / Spremila ga je do vrat, tam še enkrat      prisrčno      pozdravila ga. Potem je ostala sama, sama ‒  A
Veseli me, da ste se še oglasili,« dejala je      prisrčno,      »da lahko izpolnim dolžnost svojo, katere zadnjič  A
ga je opazila. »Ne govorite tako,« rekla je      prisrčno,      »nobena grenkost vas ne sme spremiti od tod  A
sem pred družbo in mož mi je roko stisnil prav      prisrčno.      Predstavil sem tovariša in opomnil, da gospodična  A
živahnem pogovoru mu nevabljeni gost prija tako      prisrčno      kakor mojima sopotnikoma. Naš vodnik, ki je  A
se je primaknil bliže in govoril bolj tiho in      prisrčno:      ‚Naše redarstvo je, žalibog, tudi vas opazovalo  A
najde Zaliko, sedečo zraven očeta in matere.      Prisrčno      pozdravi ženin svojo nevesto in jo vpraša, rekoč  A
časti svojega znanca in prijatelja Pavla. On jih      prisrčno      pozdravi in jim veli s povzdignjenim glasom  A
v pisarnici. To se ve, da sva se na vso moč      prisrčno      pozdravila, ko sem ga obgovoril: »Omejčev Francelj  A
Dobrosrčni rojak ga je spremil do Karlovca in se      prisrčno      poslovil z njim.Pobeg mu ni bil ravno nič po  A
ki ga ljubim, odkar pomnim, in ga bom ljubil      prisrčno,      dokler mi bo srce gibalo!Preselil sem se nazaj  A
večjega pota domov, me je vselej pozdravila tako      prisrčno,      mi zrla tako milo v oči, me popraševala tako  A
prijemlje za roko in mu gleda v oči tako milo in      prisrčno,      da mu izgine vsaka sled strahu.Ko ga prosi,  A
Z njim se je ne le seznanil, ampak tudi prav      prisrčno      sprijaznil. Puškar je kmalu trdil, da ga bo  A
božati in objemati, militi in sladkati se tako      prisrčno      in premeteno, da sem pozabil vse skrbi in Boga  A
njega; da mu pošilja svoj najboljši blagoslov in      prisrčno      čestitanje. To pismo mi Fortunatov prebere in  A
ni privoščila sreče in zaveze s pošteno, tako      prisrčno      ga ljubečo Lenčko. ZADNJI DAN Nad Potokom stoji  A
spomni, da jo kličejo nujna dela domov. Prav      prisrčno      se poslovita dobri ženi. Krčmarica prosi pastorko  A
kakor prej. Ko prinese smrt na ulico, se mu      prisrčno      zahvali in veli: ‚Kar sem obljubila, bom tudi  A
videla. Od otroških let jo je poznala in ljubila      prisrčno,      kakor nobene druge vrstnice.Delila je z njo  A
svobodno v ljubljanski gimnaziji. Za god smo mu      prisrčno      čestitali, ustno pa tudi pismeno.Čestitko sem  A
njen je z mano stanoval. Ljubila ga je tako      prisrčno,      da je prišla k njemu skoro vsakih 14 dni, dasi  A
pospeševala ideja slovanske vzajemnosti tako      prisrčno,      spretno in uspešno kakor v teh »Letnikih«.Mora  A
čase. Nas Slovence je ljubil ta blagi pop tako      prisrčno      kakor svoje prave rojake.Kaj rad je prebiral  A
vsak dan. On jo je napasel, božal in se prav      prisrčno      z njo pogovarjal.Kmalu ni mogel biti ne on brez  A
hči nista hodila rada drugam. Sprejeli so ga      prisrčno,      kar se da, sosebno Julča. Da je tako lepa,  A
ljubčkom cvetoče grozdje. Ker so jih ljubile tako      prisrčno,      so jim prinesle vsak cvet, katerega so dobile  A
ločiti od sestrice. Pa sta prosila tako lepo in      prisrčno,      da ju Jerica ni mogla zapoditi.Šli so naprej  A
obraz ves bled. A vendar se je smehljala lepo in      prisrčno.     Saj je sanjala, da je zopet doma pri svoji skodelici  A
prečuditi, da se ji je vojvodinja začela prav      prisrčno      zahvaljevati in ji zagotavljati, da ji te usluge  A
je med podboji gola; brez zadrege, z nekakšno      prisrčno      prostodušnostjo se mi je nasmihala in pozdravljala  A
Poustvaritev 6 2.      Prisrčno      majhna 9 3.Čemu niha 12 4.   A
2.      Prisrčno      majhna Iz katerekoli strani se vesoljski popotnik  A
predsednik ozvezdnega varnostnega sveta. »Kako      prisrčno      majhna je!« je očarano vzkliknil, ko je ladja  A
»Komaj smo te že čakali, lej! Bodi      prisrčno      pozdravljen!Pripravljeno je pa že vse zate;  A
skupaj, da ste me tako počastili in sprejeli tako      prisrčno      v tej prelepi Deveti deželi.Že marsikaj dobrega  A
skupaj, da ste prišli pomagat, in vas pozdravljam      prisrčno!     To je tisto, fu, kar sem vam mislil povedati  A
sosedom jezik in osla. Pridoljčani se obema      prisrčno      zasmejajo, veselo zaukajo in zginejo za gostim  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA