nova beseda iz Slovenije
orožniški postaji. Vseeno so se najprej še | prisrčno | poslovili od svojega prijatelja in se nato porazgubili | A |
mu je hrbet, stopil k Ančki, od katere se je | prisrčno | poslovil in ji naročil pozdrave za mater in | A |
nekatere manj pomembne in slučajne stranke. | Prisrčno | se je rokoval z možema, ki ju vse od zadnje | A |
Tudi Aleš je ostal. Molil ni zelo | prisrčno, | premišljeval pa je veliko. ”Če sem ga videl | A |
potreba ženi mladega uradnika. Ljubila sta se | prisrčno | in vse mesto je reklo in hvalilo: ”Dvoje srečnih | A |
Zaljubljena pa je bila zmerom resnično, globoko in | prisrčno, | ali tako hitro po vrsti, da je lahko rekla: | A |
imel prav ... O gospa, ali je še kje drugod tako | prisrčno, | globoko sovraštvo med umetniki in občinstvom | A |
je sovraštvo med umetnikom in občinstvom tako | prisrčno | in zato ne bo minilo nikoli!“ Ko se je razvnel | A |
vsled tega že v nebesih zapisani, do konca dni | prisrčno | ljubiti in spoštovati, jim streči po vseh močeh | A |
oči si niso upale prositi za milostno sodbo in | prisrčno | besedo. Kuharica je prinesla kavo. | A |
tolikokrat zadetega, vdano trpečega, in se je | prisrčno | razjokal. Kaplan je hodil z dolgimi koraki | A |
vriskajoč. Zaljubljenci so tam ljubili bolj | prisrčno | in bolj zvesto, nego pod samim božjim soncem | A |
napol stal napol klečal; vse v njem je molilo | prisrčno | molitev svetlobi na čast ...Kam si se zamaknil | A |
bilo veselih bojarjev, vsi so vstali ter so si | prisrčno | napivali.Še vedrejši so bili obrazi, še svetlejše | A |
koraku: ”Tja me vodi, kjer je veselje najbolj | prisrčno! | “ Šel je po dolgih, ozkih ulicah, pa je prišel | A |
odnjakova Ivanka je prišla domu. Pozdravili je niso | prisrčno | in ne osorno. Kako bi jo mogli vsprejeti | A |
neroden sem bil. Z njim sta se pozdravila nadvse | prisrčno; | roke sta položila drug drugemu na rame, lice | A |
Saj si celo na poročni dan pisal prav lepo in | prisrčno | pismo tisti dunajski Nelly ... pa vendar sem vedela | A |
neusmiljenim: ”In vendar je bilo globoko, resno in | prisrčno | to hrepenenje v višave, v drugo življenje, ki | A |
zahajal k njim v hišo in ki jo je ljubil tako | prisrčno, | sočutno in milobno, kakor ljubi človek nagelj | A |
se je pogovarjal sam s seboj, mirno, resno in | prisrčno, | kakor z ljubim tovarišem. ”Če umirajo matere | A |
mislil sem visoko, kakor nikoli prej, čutil | prisrčno, | kakor nikoli prej, gledal bistro, naravnost | A |
sva se poslovila, sem mu tudi jaz krepko in | prisrčno | stisnil obedve roki. Takrat sem bil prepričan | A |
omedlevali pred teboj!“ Zasmejal se je tako | prisrčno, | da so se mu osolzile oči.Jaz sem nameraval biti | A |
njega novo človeštvo!“ Stisnil mi je roko zeló | prisrčno, | a nató je izginil prijetni duh po vijolicah | A |
pod soncem, ljubijo svoje laze bolj globoko in | prisrčno, | nego kralj svoje kraljestvo. Z najmočnejšimi | A |
plašča. Pozdravljena od ponižnega srca, tebi | prisrčno | vdanega! Še niže je klonila Metki glava, | A |
oči in se nasmejva ter si stisniva roke tako | prisrčno | in brez hudih misli kakor nekoč!“ Iztegnila | A |
tak je ukaz nature; ljubila sta se ganljivo in | prisrčno, | da nikoli takega; objokovala sta vse krivice | A |
ji odkrivali in priklanjali, pozdravljali jo | prisrčno; | marsikatero oko se je orosilo od prečudne ginjenosti | A |
zažvrgolela je lepo slovensko kletvico, dolgo in | prisrčno | kletvico... in zasmejala se je in je ponovila | A |
Z žarečimi očmi sta se pozdravila, objela se | prisrčno. | Nato sta sedela pod lipo, se pogovarjala toplo | A |
... O, saj vem, da sem te zastrupila s svojo | prisrčno | ljubeznijo. Na, pij, sem rekla, ti pa si pil | A |
rokó; takrat je ljubil Mate komaj mater tako | prisrčno, | kakor tisto krepko črto, ki je bila cesta in | A |
je vprašala potihoma. Nikoli je nisem tako | prisrčno | ljubil, kakor v tistem trenotku hudobnosti, | A |
mlad in vesel človek je bil, smejal se je tako | prisrčno, | da so mu tekle solze iz oči.Še pogledal me ni | A |
Pokimala je z glavo in se nasmehnila. Toplo, | prisrčno | je zašepetala: »Mercedes!« Umetnici in druge | A |
starih beležnicah. Ime za imenom je brala, toplo | prisrčno, | kakor imena najdražjih, najbližjih.Nekega dne | A |
bi smela vzeti šlar. Vso dušo je izlila v to | prisrčno | izpoved, ki je vonjala v čudno goreči prošnji | A |
spotoma tudi zaljubil vanjo, ko pa je imela tako | prisrčno | pegast nosek, tako globoke modre oči, tako mehko | A |
Veseli me, da sem vas osebno srečal...« mi je | prisrčno | stisnil roko. »O vas sem že veliko dobrega slišal | A |
Vidite, tamle ob ognju smrčita...« Tako | prisrčno | smo se objeli, kot bi se po dolgem čakanju na | A |
sebi, tristo hudičev!« je ušlo Krvini. Tako | prisrčno | se je pridušil, da sem mu kar sproti dal odvezo | A |
stolpu. »Prečastitemu gospodu župniku Aljažu se | prisrčno | zahvajujem za ta postavljeni stolpič.Njegovo | A |
Triglav. »Hvala ti, prijatelj!« me je tako | prisrčno | objel gospod Tominšek ob odprtju, da bi me kmalu | A |
ste uglasbili toliko mojih pesmi!« me je tako | prisrčno | objel vsega občudovanja vredni Simon, da sem | A |
kakor kak hribovec! Včasi pa je znal biti tudi | prisrčno | ljubezniv ter je dostikrat prizanašal, ko je | A |
pred rodnim svojim očetom, ki ga je vendar tako | prisrčno | ljubila.Bila je sicer otroška ljubezen, a z | A |
hvaležno objel in se ji v tekoči albanščini | prisrčno | zahvalil. Kako je bila srečna! | A |
zloglasnega dnevnika. Teperle je utrujenega generala | prisrčno | prižel k prsim, ga toplo odel in mu skuhal planinski | A |
povabili v zakotno pekarno, kjer nas je prav | prisrčno | sprejel pek Prest O′Zapechem. Spekel nam je | A |
ravno bilo, zarajali, nas vzneseno objeli in nam | prisrčno | čestitali. Kako smo bili prevzeti! | A |
prisankal sem dol, da te objamem in se ti prav | prisrčno | zahvalim! ‒No, le pomiri se Kekec. | A |
pa še preteklo jesen govoril pod Golo goro. | Prisrčno | so se vsi pozdravili.Še Karp je prišel spet | A |
pisala bodoči snahi, bilo je jako ljubeznivo, | prisrčno | pisano in kazalo je, kako blaga je žena in kako | A |
iti z menoj! Polonica,« nadaljeval je zopet | prisrčno, | »glej, pustila bodeva tukaj vse in dalje greva | A |
nagovoril: »No, Ančka, kako ti je?« Dekle se mu je | prisrčno | nasmejala: »Sedaj mi je dobro.« Pa je takoj | A |
srečal. »Bog daj!« je odzdravila Ančka, nič bolj | prisrčno, | kakor bi bila odzdravila vsakomur, ki bi jo | A |
Lieben, Und was des Menschen Hort.« deje skoro | prisrčno | mladi advokat. »Zakaj pravite naš pesnik? | A |
v roke, toda ko je pozdravil - in sicer prav | prisrčno | in prijazno - Pavla in Valentina, opravil je | A |
otrok,« reče zopet neutrudljiva teta resno, pa | prisrčno, | »in ako te jaz kaj vprašam, ne vprašam te nikdar | A |
Vinko. Poda mu starka obe roki, ljubeznivo in | prisrčno. | »Povedala vam bodem vse ‒ vse; ne odpotujte | A |
. / Spremila ga je do vrat, tam še enkrat | prisrčno | pozdravila ga. Potem je ostala sama, sama ‒ | A |
Veseli me, da ste se še oglasili,« dejala je | prisrčno, | »da lahko izpolnim dolžnost svojo, katere zadnjič | A |
ga je opazila. »Ne govorite tako,« rekla je | prisrčno, | »nobena grenkost vas ne sme spremiti od tod | A |
sem pred družbo in mož mi je roko stisnil prav | prisrčno. | Predstavil sem tovariša in opomnil, da gospodična | A |
živahnem pogovoru mu nevabljeni gost prija tako | prisrčno | kakor mojima sopotnikoma. Naš vodnik, ki je | A |
se je primaknil bliže in govoril bolj tiho in | prisrčno: | ‚Naše redarstvo je, žalibog, tudi vas opazovalo | A |
najde Zaliko, sedečo zraven očeta in matere. | Prisrčno | pozdravi ženin svojo nevesto in jo vpraša, rekoč | A |
časti svojega znanca in prijatelja Pavla. On jih | prisrčno | pozdravi in jim veli s povzdignjenim glasom | A |
v pisarnici. To se ve, da sva se na vso moč | prisrčno | pozdravila, ko sem ga obgovoril: »Omejčev Francelj | A |
Dobrosrčni rojak ga je spremil do Karlovca in se | prisrčno | poslovil z njim.Pobeg mu ni bil ravno nič po | A |
ki ga ljubim, odkar pomnim, in ga bom ljubil | prisrčno, | dokler mi bo srce gibalo!Preselil sem se nazaj | A |
večjega pota domov, me je vselej pozdravila tako | prisrčno, | mi zrla tako milo v oči, me popraševala tako | A |
prijemlje za roko in mu gleda v oči tako milo in | prisrčno, | da mu izgine vsaka sled strahu.Ko ga prosi, | A |
Z njim se je ne le seznanil, ampak tudi prav | prisrčno | sprijaznil. Puškar je kmalu trdil, da ga bo | A |
božati in objemati, militi in sladkati se tako | prisrčno | in premeteno, da sem pozabil vse skrbi in Boga | A |
njega; da mu pošilja svoj najboljši blagoslov in | prisrčno | čestitanje. To pismo mi Fortunatov prebere in | A |
ni privoščila sreče in zaveze s pošteno, tako | prisrčno | ga ljubečo Lenčko. ZADNJI DAN Nad Potokom stoji | A |
spomni, da jo kličejo nujna dela domov. Prav | prisrčno | se poslovita dobri ženi. Krčmarica prosi pastorko | A |
kakor prej. Ko prinese smrt na ulico, se mu | prisrčno | zahvali in veli: ‚Kar sem obljubila, bom tudi | A |
videla. Od otroških let jo je poznala in ljubila | prisrčno, | kakor nobene druge vrstnice.Delila je z njo | A |
svobodno v ljubljanski gimnaziji. Za god smo mu | prisrčno | čestitali, ustno pa tudi pismeno.Čestitko sem | A |
njen je z mano stanoval. Ljubila ga je tako | prisrčno, | da je prišla k njemu skoro vsakih 14 dni, dasi | A |
pospeševala ideja slovanske vzajemnosti tako | prisrčno, | spretno in uspešno kakor v teh »Letnikih«.Mora | A |
čase. Nas Slovence je ljubil ta blagi pop tako | prisrčno | kakor svoje prave rojake.Kaj rad je prebiral | A |
vsak dan. On jo je napasel, božal in se prav | prisrčno | z njo pogovarjal.Kmalu ni mogel biti ne on brez | A |
hči nista hodila rada drugam. Sprejeli so ga | prisrčno, | kar se da, sosebno Julča. Da je tako lepa, | A |
ljubčkom cvetoče grozdje. Ker so jih ljubile tako | prisrčno, | so jim prinesle vsak cvet, katerega so dobile | A |
ločiti od sestrice. Pa sta prosila tako lepo in | prisrčno, | da ju Jerica ni mogla zapoditi.Šli so naprej | A |
obraz ves bled. A vendar se je smehljala lepo in | prisrčno. | Saj je sanjala, da je zopet doma pri svoji skodelici | A |
prečuditi, da se ji je vojvodinja začela prav | prisrčno | zahvaljevati in ji zagotavljati, da ji te usluge | A |
je med podboji gola; brez zadrege, z nekakšno | prisrčno | prostodušnostjo se mi je nasmihala in pozdravljala | A |
Poustvaritev 6 2. | Prisrčno | majhna 9 3.Čemu niha 12 4. | A |
2. | Prisrčno | majhna Iz katerekoli strani se vesoljski popotnik | A |
predsednik ozvezdnega varnostnega sveta. »Kako | prisrčno | majhna je!« je očarano vzkliknil, ko je ladja | A |
»Komaj smo te že čakali, lej! Bodi | prisrčno | pozdravljen!Pripravljeno je pa že vse zate; | A |
skupaj, da ste me tako počastili in sprejeli tako | prisrčno | v tej prelepi Deveti deželi.Že marsikaj dobrega | A |
skupaj, da ste prišli pomagat, in vas pozdravljam | prisrčno! | To je tisto, fu, kar sem vam mislil povedati | A |
sosedom jezik in osla. Pridoljčani se obema | prisrčno | zasmejajo, veselo zaukajo in zginejo za gostim | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |