nova beseda iz Slovenije
Primerjava zgodnejših urbarjev za kranjsko vicedomsko | posest | - prvi je ohranjen iz leta 1496, druga dva pa | C |
račun teh teženj so se v obračunih za omenjeno | posest | iz let 1436-1438, 1442-1448 in 1463-1469 ohranili | C |
nasprotju z urbarji, le izjemoma popisujejo | posest | po posameznih krajih.V tem primeru je na ta | C |
način dokumentiran le urbarialni urad, vendar | posest, | ki jo popisuje, v 16. stoletju ni več spadala | C |
priključena uradu Bizeljsko. Glede na lokacijo bi | posest | morala biti inkorporirana v kunšperški urad | C |
in Čatežu, potem pa, ko so pridobili andeško | posest, | tudi v Kamniku in Slovenj Gradcu. Kamnik in | C |
kovali denar tudi salzburški škofje, ki jim je ta | posest | pripadala, poleg tega pa so imeli svojo kovnico | C |
nepričakovanimi spremembami. Neka zastavljena | posest | je bila npr. leta 1353 rešljiva z 32 markami | C |
listino, v kateri naznanja, da je prodal neko | posest | vm zehen march aglayer phening, der ich zehant | C |
gospostvo in kranjsko ter goriško deželnoknežjo | posest. | Pri tem gre z izjemo enega povsod za časovne | C |
trideseta leta 15. stoletja (kranjska deželnoknežja | posest, | freisinško loško gospostvo in krška posest v | C |
posest, freisinško loško gospostvo in krška | posest | v Marki).Kar se tiče dinamike cenovnih in plačnih | C |
združena kašča, če je urad zajemal tudi zemljiško | posest. | Srednjeveškim javnim oblastem je večinoma povsem | C |
EMLJIŠKOPOSESTNIH SKLOPOV HABSBURŠKA DEŽELNOKNEŽJA | POSEST | NA KRANJSKEM IN V ISTRI A) TERITORIALNO-POSESTNI | C |
sinu Albrehtu I. Dejansko je bila kranjska | posest | na razpolago Habsburžanom šele po letu 1335 | C |
ozemlje, pa je bil gospodarski temelj - to je | posest, | od katere je deželni knez lahko pričakoval redne | C |
Ljubljana in Logatec, deloma pa tudi Križe. | Posest | nikakor ni bila teritorialno sklenjena, temveč | C |
Paradeiser). Med drugim je bila že 1461 priključena | posest | kranjskega lovskega urada.Na drugi strani je | C |
12 mlinov in tri dvore (TAB. 11). TAB. 11. | Posest | ljubljanskega vicedomskega urada Goričane so | C |
dediščine, ki pa se ji je moral - kolikor je šlo za | posest | na Kranjskem - novi koroški vojvoda Majnhard | C |
katerimi naj bi ta v kraljevem imenu omenjeno | posest | najprej rešil iz zastave Majnharda Tirolskega | C |
spadale vsekakor še po omenjenem letu. Ali se je | posest | gospostva postopno večala, ali pa so Habsburžani | C |
mejah istoimenskega deželskega sodišča ležečo | posest, | je težko reči, vsekakor pa je mogoče velikost | C |
oceniti na približno 46 hub (TAB. 12). TAB. 12. | Posest | urada deželskega gospostva Goričane 1438 Ig | C |
konca 14. stoletja, sta bila grad in okoliška | posest | še v rokah ižanskih ministerialov, ki pa so | C |
Sniczenpawmer, ki je imel od Celjskih v fevdu bližnjo | posest | s središčem v gradu Sonneg in nekaj lastne posesti | C |
Kamniške Bistrice in Savinje je kot alodialna | posest | kranjskih mejnih grofov v drugi polovici 12 | C |
Bertolda I. s Sofijo Weimar-Orlamündsko prešlo v | posest | Andeških.Nekako vzporedno s prehajanjem ozemlja | C |
Babenberžani | Spanheimi | Goriško-Tirolski) se je | posest | navznoter vedno bolj drobila med ministeriale | C |
in vznikajoče cerkvene ustanove (vetrinjska | posest | v okolici Preddvora, Velesovo, Mekinje).Izvor | C |
8 raztresenih hub (TAB. 14 in 15). TAB. 15. | Posest | urbarialnega urada Kamnik Stari grad ok. 1438 | C |
Svibenskimi, deloma pa (nekdanjo višnjegorsko | posest) | od Andeških.Ni povsem jasno, kdaj je prišel | C |
Andeških. Ni povsem jasno, kdaj je prišel v | posest | njihove stranske veje Gallenbergov, vsekakor | C |
Katarini Celjski v dosmrtni užitek podelil obsežno | posest | na Dolenjskem: mesto in grad Kostanjevico z | C |
tri mesece pred tem pa sta zakonca dolenjsko | posest | predala Ortenburžanom, ki so jo obenem prejeli | C |
primeru smemo upravičeno pričakovati, da je bila | posest | načrtno sproščena fevdov, zastav ipd. TAB. 17 | C |
načrtno sproščena fevdov, zastav ipd. TAB. 17. | Posest | gospostva Višnja Gora 1460 Tudi Ortenburžani | C |
deloma pa kot deželnoknežje in oglejske fevde. | Posest | so obdržali v zastavi vse do izumrtja v moški | C |
dne 16. julija 1431, ko je grof Herman vso to | posest | izročil vojvodi Frideriku. Habsburžani so celoten | C |
18). Ta, do vključno 15. stoletja temeljna | posest | gospostva je v teku 16. stoletja v celoti prešla | C |
Žumberkom prešla v sklop Vojne krajine. TAB. 18. | Posest | gospostva Kostanjevica 1438 Tudi gospostvo Štatenbe | C |
Tako lahko z določeno rezervo štatenberško | posest | sredi 15. stoletja ocenimo na okoli 95 hub v | C |
razumljivo ni pripadala nikakršna zemljiška | posest, | ki bi jo bilo mogoče združiti v gospostvo.Dohodke | C |
Mulichu za letnih 184 dunajskih funtov. TAB. 19. | Posest | gospostva Štatenberk 1438 Urad Planina, v 15 | C |
lahko zanesljivo uvrstimo med deželnoknežjo | posest | pod neposredno upravo še v letih 1433-1434, | C |
grofov na podlagi dedne pogodbe iz leta 1364. | Posest | se je sprostila s smrtjo Alberta IV. deset let | C |
status ohranil tudi pod Habsburžani. Ostalo | posest | je grofom uspelo odtujiti oglejski cerkvi; deloma | C |
Kmalu po prevzemu so Habsburžani celotno istrsko | posest | za 14 000 dukatov in 370 funtov dunajskih pfenigov | C |
mitnico), temveč tudi Prosek in nekatero drugo | posest. | B) SISTEM UPRAVE POSESTI | C |
urada je bila vsekakor zemljiška oz. urbarialna | posest | ali urad (oficium, amt) v ožjem smislu, v virih | C |
upravna struktura praviloma razslojila: kamniška | posest | je bila razdeljena v dva teritorialno ločena | C |
uradnikom. V okviru gospostev oz. uradov je bila | posest | običajno razdeljena na župe (sup), imenovane | C |
temeljil na agrarni proizvodnji. Obsežna zemljiška | posest | je v obliki urbarialnih prihodkov (47% od celote | C |
nadvojvod iz let 1437-1438 vključujeta obsežno | posest, | ki je v obračunih oskrbnikov iz leta 1439 ni | C |
K visokemu donosu je prispevala tako obsežna | posest, | kot tudi močan neagrarni sektor.Odstopala sta | C |
grofje Pfannenberški, vendar je vsa obravnavana | posest | v kratkem času na različne načine prešla v posest | C |
posest v kratkem času na različne načine prešla v | posest | in upravo koroškega deželnega glavarja in maršala | C |
in njenega drugega moža grofa Schaunberškega; | posest | je namreč Herman Vovbrški leta 1317 med drugim | C |
istoimenski sin in brat Konrad leta 1361 svojo | posest | izročili Rudolfu Habsburškemu in jo od njega | C |
in Železni Kapli, poleg tega pa še zemljiško | posest | v dolini Meže, v okolici Črne in v Javorju. | C |
veder vina) in 9 cenzualnih enot. TAB. 22. | Posest | gospostva Pliberk 1524 Sistem uprave posesti | C |
nekakšen centralni finančni organ za deželnoknežjo | posest | v okolici Pliberka.V tem oziru so mu bili podrejeni | C |
pod lastno, centralno deželnoknežjo upravo. | Posest | je praktično nemogoče dosledno razmejiti glede | C |
dinamike (ki je značilna za srednjeveško profano | posest | nasploh) v precejšnji meri zgolj prehoden. | C |
upravo združena vsa trenutno prosta (ledig) | posest. | Kot táko lahko v času na prelomu 14. v 15. stoletje | C |
Tudi po izumrtju ministerialnih rodbin so to | posest | navadno še dlje časa podeljevali v fevd različnim | C |
stoletja posedovali okoli 75 hub. Kasneje se je ta | posest | množila, deloma s kolonizacijo v hribovitih | C |
žita desetine in številna raztresena drobna | posest | v obliki brajd in njiv.Vse to je na leto prineslo | C |
leto prineslo dobrih 1270 mark ß. TAB. 23. | Posest | gospostva Gorica 1398 Korenine gospostva Rihemberk | C |
svetem Ulriku. V 13. stoletju se je njihova | posest | zaradi aktivne in uspešne politike v službi | C |
predvsem bližnjemu gradu Dornberk pripadajoča | posest, | za katero pa ni povsem jasno, kdaj in kako je | C |
leta 1353 spet prepustil Goriškemu grofu, ki je | posest | vnovič podelil Rihemberžanom, saj sta bila oba | C |
septembra 1369. Ob tej priložnosti si je odtujeno | posest | ponovno dal podeliti v fevd od goriškega grofa | C |
goriškega grofa. Kot kaže, je bila vsa rihemberška | posest | ob koncu šestdesetih let združena v rokah Ulrika | C |
prišlo z omenjeno odprodajo leta 1392. TAB. 24. | Posest | gospostva Rihemberk 1485 Obseg gospostva, ki | C |
verjetno je, da gre vsaj pri jedru gospostva za | posest, | ki so jo že Rihemberžani upravljali neposredno | C |
leto 1401 poleg nepreciziranega jedra navaja | posest | na osmih lokacijah, ki je v urbarju iz 1485 | C |
kjer so še 1370 Rihemberžani podeljevali svojo | posest | v fevd in torej po vsej verjetnosti niso sodile | C |
eiffenberg. Praktično nemogoče je točneje določiti | posest, | ki je bila na prelomu iz 14. v 15. stoletje | C |
je pred letom 1371 namreč nasilno prilastil | posest, | ki je ležala na spodnjem Krasu zu Cumein (Komen | C |
leta 1397 znašal dobre 103 marke ß. TAB. 25. | Posest | urada Spodnji Kras 1502 Čeprav v nobenem viru | C |
preloma 14. v 15. stoletje, ko se je razpršena | posest | švarceneškega gospostva prelivala čez novograjsko | C |
istoimenskih ministerialnih rodbin, ki so svojo prvotno | posest, | vezano na grad (10-20 kmetij v neposredni bližini | C |
preselitvi teh prvotnih rodbin so grofje njihovo | posest, | običajno razkosano, oddajali naprej v fevd, | C |
izkoristili priložnost in razmeroma obsežno | posest, | ki je naenkrat postala prosta, zastavili.Pri | C |
razmejitve na terenu ne moremo pričakovati; | posest | je bila sicer močneje skoncentrirana okoli samega | C |
prekrivali. Predvsem je treba poudariti, da | posest | teh gospostev ni bila kompaktna in si je prostor | C |
podeljene v fevd drugim vazalom. To "lebdečo" | posest | so, kolikor je ni bremenil fevd oziroma je bila | C |
1358 so ti dobili v zastavo le trenutno prosto | posest | v omenjenem gospostvu, pri čemer so Goriški | C |
tokrat z grofoma Dionizom in Pavlom iz Krupe. | Posest, | zastavljena za 1720 florentinskih zlatnikov | C |
posesti iz tri leta starejšega reverza. Zemljiška | posest, | ki sta jo imela omenjena brata v zastavi, se | C |
gradu. Ker je bila manjša, h gradu spadajoča | posest | zvezana z grajskim fevdom, obe vasi pa ležita | C |
za več kot dvakrat. V tem času je švarceneško | posest | sestavljalo 135,5 naseljenih in 23,5 pustih | C |
plačevala na sejmu ob proščenju. TAB. 26. | Posest | gospostva Švarcenek 1343-1400 Vse to je letno | C |
enklave sredi novograjskega ozemlja. Ostala | posest | je bila v času zastave prejkone v manjših kosih | C |
gospodarskem oziru niso sodile v sklop gospostva. | Posest, | ki je kasneje pripadala goriškemu uradu Planina | C |
zastavo. Vsekakor sodi med kasnejše pridobitve | posest | v vaseh Unec, Nova vas, "Smogor" in Ivanje selo | C |
Hošperk je bila prerazporejena vsa urbarialna | posest, | medtem ko je postala Planina poleg mitninskega | C |
planinske mitnice. V celoti je bila planinska | posest | verjetno rešena iz zastave leta 1392, ko sta | C |
resničnega stanja. Upošteva namreč vso znano goriško | posest | na danem ozemlju.Pri tem je potrebno poudariti | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |