pobič (66-165)

stala pred njim Pehta in se mu smejala. »No,	pobič!	« mu je rekla. »Ali te nisem ujela?	A
te ni sram, da se tako grdo hvalisaš? Kaj,	pobič?	‒ O, Pehti še ni nihče ubežal, pa tudi ti ne	A
siromak kruljav še deset dni. Vse to si storil,	pobič,	in zato si zaslužil pošteno kazen.Le čakaj me	A
pošteno vedeš. Samo, če ne mlatiš prazne slame,	pobič,	in se ne hliniš, ker te je strah mene in mojega	A
hliniš, ker te je strah mene in mojega volka? Ha,	pobič?	« »Zakaj bi se hlinil?« je odvrnil Kekec prostodušno	A
ugajala tista pesem. A vseeno pojdeš z mano,	pobič!	Odvedel si mi Mojco, a meni je dolgočasno, če	A
A volk ima strašne zobe ‒ strašne, ti rečem,	pobič!	« Kekec se je posmejal v svojem srcu, ko je slišal	A
razumem, teta Pehtara!« »Ti si pravi nepridiprav,	pobič!	« se je zasmejala Pehta. »Pa le nikar se ne boj	A
raztrga, kot bi trenil. Zato pa bodi pameten,	pobič,	in pazi, pazi, da te ne zadene nesreča ...A zdaj	A
goro, ker bo kmalu večer in noč. Daj mi roko,	pobič!	« Pehta je prijela Kekca za roko pa so se napotili	A
z roko in je odgovorila: »Ne bodi nestrpen,	pobič!	Boš že videl, kam te povedem ...	A
in sem jo zažgala. In vsega tega si ti kriv,	pobič.	« »Kaj?	A
« »Daleč gremo,	pobič,	« je odvrnila Pehta.»Pod belimi gorami imam drugo	A
preden pridemo tja. Zato pa le čvrsto stopi,	pobič!	Kmalu vzide svetli mesec in videlo se bo kakor	A
Ali ni res, teta Pehtara?« »Tiho, tiho,	pobič!	« ga je posvarila Pehta.»Potrpi malo!	A
si no, pa si že vstal. Pa zakaj si že vstal,	pobič?	« Kekec je stal in se čudil.	A
rekel, ko je končal: »Navadna zgodba, dragi	pobič.	Konec te zgodbe bo pa, da boš moral pobrati šivanke	A
jim ne umaknem nikoli.« »Poslušaj me, ljubi	pobič,	« ga je prekinil Košutnik. »Moja preteklost nikomur	A
pa svetujete, naj se umaknem?« »Mlad si še,	pobič,	vse življenje je še pred tabo,« je odvrnil Košutnik	A
Ali te je še vedno strah medveda? Kaj je,	pobič?	« Gab se je stresnil in se napol dvignil.	A
« »Le tiho,	pobič!	« ga je pokregal oče.»Kaj boš pač ti vedel, ko	A
to vem, da rožaponoža prinese nesrečo. Glej,	pobič!	Ko sem bil tako mlad, kakor si ti zdajle, tudi	A
sam sebi, ker je videl, da je snažen kot noben	pobič	na vasi.Samo lasje mu niso stali kaj prav, ker	A
in je pogledal s strašnim pogledom na Gaba. »	Pobič,	ne imej me za norca!« je zarjul. »Kaj lažeš	A
vzame medved v naših krajih? ‒ preveč lažeš,	pobič,	s svojim gobezdanjem. Če mi zdajle ne poveš	A
je pa izpregovoril in vprašal: »Čigav si pa,	pobič,	in od kod?« Urno je Gab odgovoril, pa se ni	A
Spregovoril je s svojim debelim glasom: »Kje pa si,	pobič?	Kam si se stisnil, da te ne vidim?	A
kozavega moža, ki ga je klical: »Kje pa si,	pobič?	Ali spiš?	A
je zaprl in je sedel na pograd. ‒ »Sem stopi,	pobič,	in sedi k meni!« je velel na kratko. Gab se	A
potegnil z roko prek nagubanega čela in dejal: »	Pobič,	ti si videl včeraj medveda doli v goščavi?Povej	A
povprašati. A tedaj je mož zamahnil z roko in dejal: »	Pobič,	ti ostaneš nocoj pri meni tu v koči.Na pogradu	A
prešla slast po moji živini. Ali boš pasel,	pobič?	Pa boš tudi pazil na živino, kakor je treba?	A
že pasem, odkar se vem spominjati.« »Prav,	pobič!	« je dejal.»Saj ne bo zastonj ...	A
Gabu in mu je rekel: »S tole ga bova jutri,	pobič!	Pričakava ga zvečer, pa bo po njem!«	A
Rano v jutru je zbudil mož Gaba. »Vstani,	pobič!	‒	A
‒ »Ti	pobič!	« je rekel nenadoma.»Včeraj sem bil v Ratečah	A
ne podila od doma. Ali ti si malopridnež,	pobič,	velik malopridnež!In še lagati se mi hočeš zdaj	A
videli, kako boš pretrgan od lakote. Le ostani,	pobič	‒ hehe, le ostani!« Gabu se je zdelo zamalo	A
jaz ne bom, če ostanem v Planici ... « »Hehe,	pobič,	hehe!« se je spet zasmejal mož.»Modro govoriš	A
Saj si že slišal kaj o Kezovcu? Kaj,	pobič?	« Gab je odmajal.	A
moraš poslušati, kakor je bog ukazal ... Hej,	pobič!	Pa misliš, da raste rožaponoža samo na Mucni	A
A Kezovec se je posmejal. ‒ »	Pobič,	kako si ti lahkoveren!« je dejal.»Kaj ti more	A
vse najino čakanje zaman ... Kar spat pojdi,	pobič!	Jaz pa ga čakam še malo tukaj.	A
zavrtam zverini kroglo v debeli kožuh ... Tu ostani,	pobič,	in počakaj, da se vrnem!« Oprezno in previdno	A
Na pogradu mi bo odleglo ... Pomagaj,	pobič!	« Gab mu je pomagal, kakor je vedel in znal.	A
Oči je odprl in rekel s slabotnim glasom: »	Pobič,	kje si?Sem k meni stopi, da ti nekaj povem!	A
je pogledal, trudoma je zasopel in je dejal: »	Pobič,	nekaj dni si bil hudoben.Vse sem zvedel v vasi	A
se zazori, vstani in teci v vas! Ali boš šel,	pobič?	« »Rad pojdem, stric!« je odgovoril Gab in debele	A
Mož se je malce nasmehnil. »Božja volja,	pobič,	samo božja volja ...Nepreviden sem bil in sem	A
bil in sem se prezgodaj približal medvedu.	Pobič,	le urno teci v vas, ko pride jutro! Ne bo zastonj	A
vedel, da nočeš biti več nepremišljen ... Žeja me,	pobič,	žeja ...Daj mi vode, da se napijem!«	A
mislil, da me stre in zgrize popolnoma. Stopi,	pobič,	pred duri in poglej, če se bo kmalu pričel svitati	A
« »Prav, prav,	pobič!	« je dejal Kezovec.»Veš, teci, vso pot in se	A
čakam, da jim sporočim svojo zadnjo voljo ...	Pobič,	ti pa izmoli nekaj očenašev za srečno mojo zadnjo	A
‒ »Ali si še tu,	pobič?	« je vprašal s tihim slišnim glasom. »Zdaj grem	A
in lahko grem po ljudi v dolino.« »Le pojdi,	pobič!	« je rekel Kezovec.»Samo malo vode mi še daj	A
da pijem sam, ko tebe ne bo blizu ... In hiti,	pobič,	hiti, da ne bo prepozno ... « Gab mu je spet nastavil	A
tekel bom vso pot, samo tekel ...:« »Le, le,	pobič!	« se mu je posmehnil Kezovec in spet zaprl oči	A
tiho, da ga je Gab komaj razumel. »Že prav,	pobič	...Tvoja je živina, ki se pase po Planici.	A
Pomilovalno me je pogledal in zmajal z glavo: »Ej, moj	pobič!	Fental sem jih že nekaj za manjše svinjarije	A
»Ne.« »Ej, moj	pobič,	« je spet pomilovalno zmajal z glavo. »Menda	A
vseh prisotnih in tudi po meni. »Tam na grobu,	pobič	moj dragi, moraš biti veliko glasnejši, če hočeš	A
razburjati: »Poglej starega, kako udobno sedi, njegov	pobič	pa se muči po razbeljenem tlaku.«Ko so bili	A
kdo obravnavu na tem svetu. Vem, da bo tale	pobič	jutri mrtev, če ga jaz na en način ne porihtam	A
svet rodil / k njemu so prišle rojenice tri /	pobič	se bo lepo rodil / pobič se bo lepo učil / pobič	C
prišle rojenice tri / pobič se bo lepo rodil /	pobič	se bo lepo učil / pobič bo očeta in mater ubil	C
pobič se bo lepo rodil / pobič se bo lepo učil /	pobič	bo očeta in mater ubil / podnevi mati daje solzen	C
še ni primerilo, da bi mu ukazoval 19-letni	pobič.	Trenerju zahodnega moštva Georgeu Karlu je tedaj	D
Ljubljančani naleteli pred dnevi, ko je komaj šestletni	pobič	s pištolo v rokah sredi mesta zahteval denar	D
je vrtel filme na svojem kinoprojektorju. Kot	pobič	sem hodil z njim v prostor za projekcijo in	D
Mohorjevo družbo; l. 1941 sem kot sedemletni	pobič	gledal, kako so isti kulturonosci vozili iz	D
Jože Pojbič Foto Jože	Pobič	V Eurodesignu posvečajo veliko pozornosti	D
Ljubljana - »Vražji	pobič	slovenskega filma«, režiser Boštjan Hladnik	D
praznem prostoru med dvema ekranoma. Medtem ko	pobič	z igralno palico na računalniku strastno razstreli	D
očetovim olfa nožem, s katerim sem si kot majhen	pobič	porezal prste kaj vem katere roke, izrežem naslovnice	D
nisem bil edini.« Med očetovimi stvaritvami (	Pobič,	Lov za zlatom, Luči velemesta, Moderni časi	D
Pogledal sem na uro. Vztrajen	pobič!	Petinpetdeset minut vztrajanja za en sam dolar	D
vodila iz središča vasi, od Batičeve skulpture	Pobič	s solzicami, v Kot, Podgoro in na Preški Vrh	D
Učiteljica me je poslala domov,« je priznal	pobič,	»ker imam glavo polno uši.« Irska	D
dela, transport in okolje desetletje kasneje.	Pobič	iz Poble de Segur, ki je z očetom na oslovem	D
A že po prvih partijah je počilo.	Pobič	je pobiral skalp za skalpom.Skorajda tako kot	D
ime romunskega pisatelja Eliadeja, 22. deček,	pobič,	23. samostanski brat, 25. kraj v Baranji severno	D
rarogi, 15. snaga, 16. kečap, -d, 17. kasa, 18.	pobič,	19. O(liver) R(eed), 20. akt, 21. Potrč, 22	D
32. ime angleškega pisatelja Fleminga, 33.	pobič,	34. kaligrafija, 37. antična posoda za shranjevanje	D
poligon za svoje treninge. Zadnjič mi je neki	pobič,	ki je švignil mimo mene, da sem otrpnila od	D
Hrvaškem, 52. prebivalec Čičarije, 53. deček,	pobič,	54. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene	D
rudnikih kositra, 35. pljučna tuberkuloza, 36.	pobič,	deček, 38. sita lačni ne verjame, 39. sinova	D
bližnja materina rojstna Krauperška domačija.	Pobič	s solzicami Sedanja Vorančeva pot, ki zahteva	D
fanta, še otroka. Eden od njiju, dvanajstletni	pobič,	je imel pri sebi samo še tri petarde.Brez 376	D
arijanišču pa absolutno. Bil sem krhko, drobno dete,	pobič,	ki se je hotel uveljavljati, in sem počenjal	D
prenovitelja partije, priletni Potrč pa prelepi	pobič	Pahor, prineseta pred parlament pobudo, presneto	D
Gre za Ernesta Inarkijeva.	Pobič	na olimpijado ni prišel kot anonimnež, saj je	D
***** Pajžbarjev	pobič	je bil na strani revnih V torek je minilo 164	P
šole, dodaja: »Prav zato, ker je Jurčič še kot	pobič	to pot ničkolikokrat prehodil in od tu zajemal	P
Treba pa je tudi vedeti, da je bil Pajžbarjev	pobič,	ker je tudi sam izhajal iz takega okolja, vedno	P
optimistično, tako pač, kot si je Pajžbarjev	pobič	sam zaželel.Žal pa je življenje bolj kruto.	P
kako hišo današnjega bogataša.« Pajžbarjev	pobič	je torej za vse večne čase.Številni pohodniki	P
vedno odvisna od drog in mahnjena na seks.«	Pobič	se je nato postavil: »Lohanova je pravzaprav	P
naslovom Zakaj ima babica dve palici. Mestni	pobič	Janko vsako poletje obišče sorodnike na deželi	P
in pri tem izjemno užival. Kot enajstleten	pobič	je svojo energijo že veselo sproščal ob zvokih	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 66

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani