nova beseda iz Slovenije

onkraj (201-300)


Irena vojak. Kako boš bežal s to cvetko, ki ti      onkraj      dolgega ozidja obnemore in omahne iz sedla?  A
Zbogom! do groba in še      onkraj      groba. Aleni je bilo tesno pri srcu  A
Ivan. Videvala sem ga za Savo,      onkraj      mostu na štajerski strani, kjer stoji pod železniško  A
iz bajk; cesta, ki se vzporedno s progo vije      onkraj      reke, kakor da sta sestri, je bela in prijateljska  A
kdaj oplazila slutnja o slasteh, ki se bleščijo      onkraj      človekove pameti in ga čisto zaslepijo; prav  A
in odnese s seboj. Toda čudež mojih sanj je      onkraj      okna, tik pod hišo.To je zalivček bistre, mirujoče  A
veriga vagonov brzovlaka se je potegnila mimo      onkraj      ulice, na progi ob parku; samo prikazala se  A
obenem z belim župniščem kraljevala na gričku      onkraj      Ložnice, tenko zaklenkalo.V slovesni ubranosti  A
vdanostjo nagibale proti vodni gladini. Dalje      onkraj      travnikov in njiv se je dvigala na gričku farna  A
ljubljeno in vse radosti polno. Pod svetim Pavlom,      onkraj      cesarske ceste, spi Močilnik v globoki kotanji  A
Nikoli več od tiste ure je nisem slutil, bdeča      onkraj      vse bridkosti, mi je božala srce, kadar sem  A
sanjah ... Francka je razločila dom Travnovih.      Onkraj      ceste je stalo veliko črno poslopje, napol utopljeno  A
belostrmeče, kakor vzrastle počasi iz črnega poslopja      onkraj      ceste, plahutaje z ogromnimi perotmi - ogromen  A
mogoče razločiti črnejše sence. Tudi poslopje      onkraj      ceste je bilo temno in mrtvo: nobeno okno ni  A
opotekal, toda bil je vesel in dobre volje.      Onkraj      Travnovega vrta, pred mostom, je vzdignil klobuk  A
je nenadoma, da počiva pod milim nebom, daleč      onkraj      morja.Lačen in truden se je bil skril na dvorišče  A
skozi zid in preko gorá; sliši besede, govorjene      onkraj      morja in pozna prihodnost, ker mu je večnost  A
in jo je poljubil. Na cesti, na pesku, tam      onkraj      ograje so se oglasili koraki. ”Kaj ne prihaja  A
težko od tobakovega dima in od čudne bridkosti.      Onkraj      vrta, po široki cesti, v soncu, je hitel lep  A
šum - šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč      onkraj      življenja... Tišina; angel je hodil od  A
šle veselo sončnemu življenju naproti, ki je      onkraj      smrti. Danilo se je in sence so bledele, čudolepa  A
radosten smeh nad vso čudolepo pokrajino, ki je      onkraj      smrti... Malči se je nenadoma prebudila  A
utihnilo; tedaj se je vzdignil iz daljave, od      onkraj      oblakov osoren glas, udaril je kakor s pestjo  A
mračnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli. Tam      onkraj      smrti...Lahko ji je bilo pri srcu; vzdigne si  A
nosili darove onim, ki so bili čisti in so živeli      onkraj      življenja in v srcu romarjev je utripalo pod  A
zmerom!“ sem rekel v svojem srcu. ”Pobegnem      onkraj      morjá in še dalje, kar onkraj svetá!“ Napotil  A
srcu. ”Pobegnem onkraj morjá in še dalje, kar      onkraj      svetá!“ Napotil sem se v krčmo, da bi tam  A
”Strela božja! To je dovolj za popotovanje      onkraj      svetá, kaj še v Ameriko!“ Poklical je kar  A
... Trda pest mi je udarila na dušo, klic od      onkraj      življenja me je vzbudil. V mrzli grozi, trepetajoč  A
se bela, prevezana krog pasú, tesno objeta še      onkraj      smrti.Visoko stojita, mirno, na naju strmita  A
želje -- kakor otrok, ki ne more doseči jabolka      onkraj      plota. Vedel je, da je bilo in kdaj je bilo  A
Takrat pa je spreletelo Jureta kakor spoznanje od      onkraj      svetá.Planil je, odprl je duri, kričal je po  A
sovražnim in prosečim glasom, da se je vzdramil      onkraj      potoka učitelj Šviligoj, stopil k oknu ter zmajal  A
steklenice in kozarce ter je kričal, da so ga slišali      onkraj      hriba. ”Obseden je!“ so rekli in so se križali  A
ki so se ob potu dotikale njegove suknje.      Onkraj      gozda ni bil prej še nikdar.Kadar je prišel  A
je besed gospodovih in žalost ga je objela.      Onkraj      šentpetrskega mostu, kraj vode, se je vzdignilo  A
je pač že dospel do vrta, do belega farovža      onkraj      hriba.Stoji morda ob vrtu in čaka, ne upa si  A
ali kadar ugleda globel in se domisli, da je      onkraj      hriba tudi še svetin celo drugačen -- potem  A
izmučeni in vdani - komaj da so se genili. Zadaj,      onkraj      ceste je stala češka krčma, stara, neprijazna  A
toda zavriskal bi naglas, da bi se razleglo do      onkraj      morja. Vrhu grebena stoji tvoja hiša, kamenita  A
tako tiho, da se zdi človeku: zvezde šepečejo      onkraj      mesečine.Mesečina pa je bila tako bela in jarka  A
Zgodilo pa se je čudo: nenadoma se je vzdignila      onkraj      poti visoka črna senca; zazibala se je od jarka  A
jezik - ali, kdo bi prisegal, morda je tam kje      onkraj      morja še slajša govorica!Tvoja pesem je potrkávanje  A
vse, beli vitez in radost in ljubezen, vse je      onkraj      šumečih gozdov, onkraj neznanega morja. Nekoč  A
radost in ljubezen, vse je onkraj šumečih gozdov,      onkraj      neznanega morja. Nekoč je prišla k njemu  A
katere čase in katere kraje so oznanjali?      Onkraj      morja je njih dom, onkraj spominov njih življenje  A
kraje so oznanjali? Onkraj morja je njih dom,      onkraj      spominov njih življenje; le kakor vzdih gre  A
davnih časih. Čudežne zgodbe o življenju, ki je      onkraj      vsega spoznanja, onkraj morja in onkraj zvezd  A
zgodbe o življenju, ki je onkraj vsega spoznanja,      onkraj      morja in onkraj zvezd.Vse je tam dosegljivo  A
ki je onkraj vsega spoznanja, onkraj morja in      onkraj      zvezd.Vse je tam dosegljivo, vse je verjetno  A
bela ženska, ki se izprehaja po vrtu. Zadaj,      onkraj      zida, je vse drugo življenje.Ni podnevnih solz  A
hrepenenja, ki gre, gre, gre in ne vé kam. Zadaj,      onkraj      vrta, onkraj zida je izpolnjeno hrepenenje;  A
gre, gre in ne vé kam. Zadaj, onkraj vrta,      onkraj      zida je izpolnjeno hrepenenje; in temu se pravi  A
bil dan; zdelo se ji je, kakor da je tam kje      onkraj      visokih gorá in da se nič ne bliža; časih jo  A
molčale. Daleč zadaj nad strehami in še dalje,      onkraj      temnih gorá, se je že opolnoči danilo.Mila svetloba  A
umetnost in lepota in znanost in vse koprnenje do      onkraj      vesoljnosti - vse je farsa, farsa, farsa!“   A
luč brez sence. Prišla je do tistega bičevja      onkraj      otoka, razprostrla je obedve roki kakor za pozdrav  A
se mu je ves mrtvaški. Zmračilo se je zunaj;      onkraj      ceste, pred štacuno, se je zasvetila rumena  A
novo, svetlo pobeljeno, enonadstropno hišo;      onkraj      ceste je stala stara pošta, temno, neprijazno  A
/ . / stran 289 . / Popotni fant je legel      onkraj      ceste v razor.Ob tistih časih je nosil po vseh  A
Dioniz, najmlajši otrok moj? Tvoje kraljestvo je      onkraj      življenja, onkraj teles in onkraj duš! Zapravil  A
otrok moj? Tvoje kraljestvo je onkraj življenja,      onkraj      teles in onkraj duš! Zapravil si posvetno življenje  A
kraljestvo je onkraj življenja, onkraj teles in      onkraj      duš! Zapravil si posvetno življenje, zato boš  A
kakor da bi mu skedenj gorel; zdavnaj že sem bil      onkraj      vasi, pod holmom v tihi senci, in še zmerom  A
sem okna, neznansko široka in daleč za okni,      onkraj      ceste, milo vabeče mesarjeve klade.Tam se je  A
kaj da bi z njim. Groš je bil bogastvo, daleč      onkraj      ciljev in sanj.Dá se sanjati o zlatih gradovih  A
cerkev se je bila razmeknila, razširila se do      onkraj      obzorja, do morja in čez; in vse je bila sama  A
tujih, ki so se sončila tam nekje v praznini,      onkraj      svetá.Ali to so bile zgolj pravljice, pač lepe  A
travo. Zasenčil sem oči z dlanjo in pogledal      onkraj      širokih vodá, v migljajoči sijaj.Po beli stezi  A
so se poigravali v njegovih pšeničnih kodrih.      Onkraj      mostiča na biserni stezi sta se sešla, koj sta  A
sem bil v krčmi, v veliki, temni izbi. Kakor      onkraj      sveta, onkraj življenja; nisem videl neba, ni  A
v veliki, temni izbi. Kakor onkraj sveta,      onkraj      življenja; nisem videl neba, ni me dosegel s  A
pokošenih travnikov, ki so se razprostirali      onkraj      parka; nalahko se je zibalo njeno sloko telo  A
družile daleč tam na ravnini v mirno reko. Precej      onkraj      mosta, par korakov od kapelice, ki so jo bili  A
mostu, je videl bele hiše, ki so se svetile      onkraj      travnikov. Skopa je bila Mariševka in zato  A
prišla mati iz domače vasi, ki je bila daleč      onkraj      hribov.Prišla je in Francka je prinesla kruha  A
zavije v gozd. . / . / stran 46 . / Na levi,      onkraj      travnika, se je belila ravna vélika proga Latermanove  A
sem se dodobrega upijanil!“ ”Da ste govorili      onkraj      zida in da bi vas ne spoznala po glasu, po besedah  A
potrkalo in Evstahiju se je zdelo, da se je      onkraj      zagrinjala prikazala senca ter izginila.   A
Saj ni bilo življenje! Drugod je življenje -      onkraj      daleč, daleč, daleč!“ - Pozno v jutro se je  A
evangelij in se bo slavno razodel! Vam pa, bratom      onkraj      morja, ki ste bolni in ubogi in strmite s koprnenjem  A
tolikokrat zasmehovano pesem o zvestobi do      onkraj      groba.Njene oči jo pojo, z njimi jo sladko prepeva  A
nadzornik. Dacar se je nasmejal na ves glas od      onkraj      mize in je vzkliknil: ”Ne bodi šleva!  A
skozi gosto noč; iz daljave, že izza meje, že      onkraj      doline šentflorjanske. Še nikoli ni videla  A
časih prijazno belo poslopje z zelenimi okni.      Onkraj      mitnice pa se je pričela razgrinjati nedogledno  A
katerem bi človek okamenel; spoznanje daleč      onkraj      groba, do črne brezdanjosti, iz katere se krohoče  A
je: ”Da bi šlo mimo, da bi ostalo v daljavi ...      onkraj      smrti!“Bližalo se je: zdelo se mi je, da čujem  A
tistemu skisanemu, staremu pojdem, ki je sam že      onkraj      življenja in ne pozna nobenega človeka več!  A
življenja, ki je bilo. Nad Vrhniko, na holmu      onkraj      Svete Trojice, je mal smrekov gozdič, Tičnica  A
bil tam, na oni strani bi že rad bil, daleč      onkraj      zvezd, in vse moje misli so že tam.“ Pogledala  A
mlinarica! Ti sodiš, da sem kancelist iz fare      onkraj      hriba, ampak hudo se motiš!“ ”Kako si uganil  A
tujec, brez blagoslova svojo pot. In ko sem bil      onkraj      hribov ter sem otresel od podplatov prah domovine  A
šentflorjansko in kakšen zlodej ga je silil v to kolibo      onkraj      gozda?Če je grešnik in razbojnik, naj greši  A
švignili tenki, svetli plameni. Od daleč, daleč      onkraj      zvezd so zazvonili angelski glasovi; še narahlo  A
ne in nič bogatejši. Pa se mu godi dobro tam      onkraj      morja, vesela pisma piše in nič se mu ne mudi  A
molčala dolgo; koprneče misli so romale v daljavo,      onkraj      zvezd so gledale svetli paradiž.In zdelo se  A
praznimi rokami, sirotni in žalostni, so pobegnili      onkraj      morja, da bi se skrili hudobnim očem -- pa so  A
stari domovini -- in to je kakor pozdrav od      onkraj      morja. Ampak, če prav pomislim, se mi le zdi  A
nadalje pa se izroči Bogu in svojemu patronu.      Onkraj      luže bom poizkusil, da za tvojo vožnjo priberačim  A
fantazija se je sprehajala po čudovitih svetovih      onkraj      zemlje.Videla je ljudi, ki ne živé med nami  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA