nova beseda iz Slovenije
bi lahko rekel, da sem to žensko, svojo ženo | namreč, | ki se ob tejle uri po ulicah potepa, takorekoč | A |
župnikom in še slabše s kaplanom. To napako je | namreč | imel, da je bil fanatik svobodne misli ...Napako | A |
si ga nisem vedel razlagati. Bati se ni bilo | namreč | prav ničesar.K nam ni prišel nikdar noben popotnik | A |
širokimi očmi predse. Videl nisem ničesar; bilo je | namreč | temá.Ali krog mene, - ali za menoj, -- ali na | A |
ali iz slabih namenov, to je vseeno. Prilije | namreč | svoji zbrodi širok kozarec tistih naukov, ki | A |
tretjega soseda in tako dalje? Prvega; zato | namreč, | ker je pač prvi in ker je zategadeljtrpel trpljenje | A |
sem odel ves svet z eno samo suknjo, s svojo | namreč. | Nato sem se napravil, da bi si ogledal nehanje | A |
predrznil, da bi lagal v gorenjščini? ... Tako sem | namreč | takrat mislil, ob tisti uri, ki sta se bila | A |
trdil z vso resnobo, da je v teh dveh besedah - | namreč | ženska in umetnost - obsežena vsa nevarnost | A |
odkritosrčna in globoka radost. Ob tisti uri | namreč | in za tisto uro.Vem, da ni bilo hinavščine ne | A |
vprašali, ko ste ugledali črno pismo? Anka je | namreč | umrla.Čisto mirno je umrla, tako tiho in ljubeznivo | A |
da bi bil lahko s prstom otipal. Ugledal sem | namreč | ves osupel, da nosijo ranjenci prozorne bluze | A |
saj je jutri gospodarjev god!“ Stvar je bila | namreč | taka, da Jan Vymetal že tri mesece ni plačal | A |
Meni se je le vse tako zdelo. | Namreč | zdelo se mi je, da je mati umrla in da je zatorej | A |
kako je letos s slavnostnim govorom; kako ga | namreč | hočete imeti, da bi se kdo ne spotikal óbenj | A |
ponoči, sem jo še slišal zunaj; slišalo se je | namreč | natanko, kako je vbadala šivanka v trdo blago | A |
. / . / stran 229 . / Ta človek - adjunkt | namreč | - me je sovražil iz dna srca. Kadar se mu je | A |
poostrena z nervozno nestrpnostjo. Čakal je | namreč | na moje mesto. Naposled sem se bil torej | A |
preudari: zgolj občudovanje je bilo! Moje srce me | namreč | pozna, nevredno cunjo, in si ni upalo zakoprneti | A |
zato sem sklenil, da ga preskočim. Imel sem | namreč | ljubico, nevesto sem imel.Mehko gnezdece je | A |
”In takó dalje.“ V tem trenotku sem ga | namreč | prekinil. ”Pritožujete se brez potrebe. | A |
lonec in je premazal križ s črno barvo. ”To je | namreč | tista rakev, ki jo je napravil največji potepuh | A |
Gledal sem ga, nisem ga razumel. ”Mislim | namreč | ... v teh časih ...“ Molčal sem; mraz se mi je | A |
Franc Riba na balkonu svoje hiše, tiste hiše | namreč, | ki si jo je bil sezidal brez zidarjev in brez | A |
hotel na vsak način zaljubíti v Minko - bil sem | namreč | tudi petošolec - a nikákor se nísem mogel.Napósled | A |
nebesa sama so ga blagoslovila. Odprle so se | namreč | duri in v sobo je prišla Tinica in mu je prinesla | A |
je bilo to vprašanje neprijetno, zategadelj | namreč, | ker ni imel sam najmanjšega pojma o svoji najbližji | A |
namigavanj. Domači politiški položaj je bil | namreč | takrat nekoliko zamotan; zdelo se je, da poganja | A |
hotel omeniti takoj ob začetku. Advokat je bil | namreč | v razsodišču za Kettejev spomenik, in Slivar | A |
Tako se je poslavljal. Vedel je | namreč, | da ne pride nikoli več, da gleda zadnjikrat | A |
tega ni mogel povedati. Tudi ta mojster je bil | namreč | rokodelec.Nekoč je šel Slivar v Ljubljano po | A |
nenavadno naturno prikazen ... Spoznal sem bil | namreč | ljudi, ki so obsojeni na smrt.Ni prijetno, če | A |
strahom izpod čela in se sramujejo. Čutijo | namreč, | da nimajo ničesar opraviti na svetu, da je njih | A |
midva, moje dekle in jaz. Najina ulica je | namreč | ulica umirajočih.Uro za uro, dan za dnem romajo | A |
smrti razlikuje od vseh drugih. Prav malo sva | namreč | naštela otrok in starcev še manj; večina je | A |
Recita, da je res! Bojim se | namreč, | da so vse te besede nespametna tolažba, gole | A |
Midva sva se na tihem smejala. Vsi so | namreč | taki, da ne govore o bolezni in tudi ne mislijo | A |
zofe in je položila roke na kolena. ”To je | namreč | moja poročna obleka ...Sinoči jo je prinesla, | A |
regovorila ni. . / . / stran 138 . / ”Midva imava | namreč | zapisnik ... tak zapisnik, kakor ga še ni bilo | A |
čakalnico in enkrat ponoči. Četvero vlakov postane | namreč | na našem kolodvoru; drugi samo vzdihnejo in | A |
lepa. Meni je pravil dacar o tem; on je bil | namreč | zaljubljen vanjo in še danes vzdihne, kadar | A |
dobi samo v romanih. V tistih starih romanih | namreč. | Toda on je bil lopov. | A |
kjer bi kdo drugi niti umreti ne hotel. Jaz | namreč | jako ljubim kurioznosti ...“ Sedela je še zmerom | A |
kaj, še godrnjati nismo smeli! Tam je stal | namreč | kmet v irhastih hlačah, veliko pipo v ustih | A |
in je povedala vse drugače nego prej: da je | namreč | njen mož udaril študenta v obraz ter stopil | A |
dostojnost je nekaj nedotakljivega. Jaz sem | namreč | družabna dostojnost, -- oprostite ...Besede kakor | A |
bil tako majhen in tako lep. Čudolep je bil | namreč | in zmerom lepši.Tenak, droban in bel, kakor | A |
in je umrl. . / . / stran 85 . / Imel je | namreč | grbo, prav navadno, pošteno grbo; in začutil | A |
in nato se je zasmejal krohotoma. Videl je | namreč | v ogledalu dolgega človeka, zelo malomarno oblečenega | A |
temveč se bo čudežno izpremenil v zlató, kadar | namreč | posije sonce nanj!Tako je, tako smo sklenili | A |
nosil, pa še dolgo in daleč ga boš nosil! So | namreč | ljudje na svetu, ki bi na dlani prenašali tvoj | A |
zaradi tolažbe v tej bridkosti, zaradi ogledala | namreč, | da vidim v njem te bridkosti ničevost. Visok | A |
premišljeval, se je domislil nečesa čudnega. Če je | namreč | Jakob Mrva tudi tako ležal - prav na tem mestu | A |
temveč je razlagal nadalje: ”Porodil se je | namreč | na tistem kraju, kjer je stala nekoč prisojniška | A |
na desno in ne na levo. Človeška pravica je | namreč | taka, da rada premišljuje.Ne sme se prerekati | A |
natovorila tovor, da ga štirje ne zmoremo. Kaj | namreč | je storil tisti razbojnik?Namesto da bi potrpel | A |
dolgo mizo v obednici. Zunaj pred okni so stali | namreč | mogočni javori, ki so branili sončni toploti | A |
\ .. stran 32 . \/ kiza, ljubite jo - to si | namreč | ti, dragica, - markiza,’ je rekel, ‚ljubite | A |
ure je neprestano vpila o cvetju. Vedela je | namreč, | kako ljubi sestra Anakleta cvetje in bilje, | A |
svojo bolno družico. Sestra Anakleta je bila | namreč | v eni noči upadla za smrt.Trepetajoča je stala | A |
kar so že vse druge vedele v samostanu, da je | namreč | Anakleta zbolela živčno in da tudi njene oči | A |
stelje in se ni brigal za ves svet nič. Imel je | namreč | Anže svoje posebne misli.Kljub svojim mladim | A |
Skrbeti jo je začelo zaradi Jurija. Zunaj je | namreč | začel vleči hud sever.Tako je popoldne prešla | A |
da dela s tem nekaj napačnega. Venomer so ji | namreč | prihajale v spomin resne besede Marjaničine | A |
kratkem, mesenem, belopoltnem vratu ... 1 Hočem | namreč, | da bi bili vsi kakor jaz; toda vsak ima svoj | A |
rekel: »Tebi povem, kako je ta reč. Poslušat ga | namreč | ne hodi, da se ne boš strgal od smeha, ko ga | A |
Čemu prosi? Ali 1 Dobrega | namreč, | kar hočem, ne storim, temveč hudo; česar nočem | A |
Volk v pesmi!« je zamrmral vrač. Vstopil je | namreč | vikar in rekel toplo: »Nekaj malega sem ti prinesel | A |
hudega ni mislil reči. Po tistem uporu ni bilo | namreč | na Tolminskem tlačana, ki bi bil gospoda Jakoba | A |
ime tolminskega župnika. Grof Ivan Ignacij je | namreč | tiste čase oboževal eno samo ime, ime mlade | A |
v klet. Po navadi tistih časov in krajev so | namreč | tedaj po Tolminskem župniki imeli svoje gostilne | A |
da so župniki točili boljše vino. Niso ga | namreč | kupovali pri grofu.Grofovski ljudje, biriči | A |
ni odlašati, sem spoznal. Priselil se je bil | namreč | prav tiste dni v Podmelec človek na slabem glasu | A |
zaklical župnik, a vstopil ni nihče. Stal je | namreč | pred vrati Anže Rink, bivši mostarski krojač | A |
zobom v ustih, za prožno nogó. Močnó jalova je | namreč | ta sreča starih let.Ne vidim, da sem hladán | A |
mi bila ena sama Tvojih velikih sreč, čudež | namreč, | ki bi se zgodil iz mene zdravega v nesrečno | A |
volja, kar sem nato rekel in verjel. Da bom | namreč | s to Tvojo pravo besedo obudil; da bo tudi iz | A |
bo gluha, kakor je bila meni. Gluho beremo | namreč | božjo besedo.Ni zapisano, da umejemo, marveč | A |
učlovečenja v prečisti Materi in Devici... presveto | namreč | in presladko, vsem zlobnim močem prestrašno | A |
pa se dotaknila njegove obleke. Mislila je | namreč: | Ako se dotaknem tudi le njegovih oblačil, ozdravela | A |
Prav tako kot pred devetdesetimi leti so bili | namreč | cesarski komisarji tudi tedaj odločili, da ima | A |
sušilo, zorelo sramoti in bridki smrti. Nihče ni | namreč | verjel, da bo prenesla. »Molijo!« je zamrmral | A |
in trudno ugibal, kdo neki je tujec. Videl je | namreč, | da je Tončka ob teti čudno zbledela, da trepeta | A |
poklical tretji bokal vina na mizo. Nalašč je | namreč | polijal, če ni silil Božiča, naj pije.Boječ | A |
po stezah nad potjo. Kakor z dlani je bilo | namreč | moči s Stopca videti vsakogar, ki se je bližal | A |
zaklical grof. Sodnik je bral: »Še danes moramo | namreč | prenašati, trpeti in izvrševati vse one opravke | A |
robotah, pa je prav nasprotno res. Ne zvršujemo | namreč | samo hišnih opravkov v Tolminu poleg vseh potrebnih | A |
nekaj pobotnic in dejal: »Izvolite! Pobotnice so | namreč | v redu.« Grof je nato prikimal in dodal: »Izročili | A |
sadje ali žito v jarkem poletnem soncu. Ljudje | namreč, | ki so prej grofovske sovražili zaradi že prizadetih | A |
ga kmetje pijejo, pa da je. Z zvijačo je bil | namreč | dognal, koliko vina proda grof.Zato je mogel | A |
da je zlata vaza preveč. Dornbergi so bili | namreč | obubožali. Da bi utegnila tudi aloa pomeniti | A |
te dežele,« je odvrnil Radetič. »Resnica je | namreč, | da bi bili mi banki dozdaj še vedno lahko izpolnili | A |
vaza z aloo predmet veselemu namigovanju. Vsi | namreč, | razen Dornbergov, so poznali Rabattov tozadevni | A |
meriti s kmeti, se jim ni ljubilo. V Ročinju | namreč | jim je bil prihajal naproti birič, ki je izgubil | A |
pozabite tega, pa potrdite, ali razumete. To moramo | namreč | vsi vedeti, da bomo vsi kakor eden prav takisto | A |
da bi utegnilo škodovati nam vsem. Nikomur | namreč | izmed nas na bomo pustili, da bi delal komu | A |
pa tudi pivniški pomenki zanimali. Sedel je | namreč | med kmeti neki tujec. Skromen je bil, silno | A |
nekam porogljivo nasmehnil in dodal: »Mislijo | namreč, | da vojakov sploh treba ni več.« »Kako to?« | A |
in poti. Od spanja potoglavim graničarjem so | namreč | tisti čas prišli v roke tisti, ki so šli prvi | A |
ne, nekaj so stanovi imenitno naredili. Mapi | namreč, | ki sta kazali površje tolminske zemlje, pa listino | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |