mera (101-200)

bil Juda iz Kariota ali pa denimo Herod enako	mera	vseh stvari kakor pa Jezus Kristus...Da bi bil	B
bil v našem času denimo kakšen Himmler enako	mera	vseh stvari kakor pa njegova žrtev p. Maksimilijan	B
je Adolf Hitler tisti in edini človek, ki je	mera	vseh stvari. Ko je internacionalni socializem	B
je Josef Stalin tisti in edini človek, ki je	mera	vseh stvari.Enako velja za vse druge, manjše	B
temveč na samega sebe, on sam naj bi bil ta	mera	vseh stvari, drugače ne more biti. Vsa pravna	B
miselnosti, ki jo ta stavek sproža in hrani. Biti	mera	vseh stvari namreč v jasnem jeziku, ki ne slepomiši	B
vlogi hudiča. Dejansko je namreč samo Bog lahko	mera	vseh stvari, kajti samo kdor jih je ustvaril	B
je ustvaril, jih lahko meri, jim je sam lahko	mera.	In človek?	B
In človek? Tudi človek je lahko	mera	vseh stvari, a samo eden med njimi, samo tisti	B
mogoče ustrezno ravnati samo, kadar njihova	mera	ni v oblasti tega, ki z njimi ravna. Sam biti	B
v oblasti tega, ki z njimi ravna. Sam biti	mera	stvari, pomeni biti sodnik, tožnik, preganjalec	B
popravo, za pojasnilo, kdo ali kaj je dejansko	mera	vseh stvari, samo obstoječih kajpada, kajti	B
podtalno dobro skrito agresivnost, ki bo, ko bo	mera	polna, zavrela kot se dejansko pogosto zgodi	B
sto kilometrov na dan služilo kot standardna	mera.	Spal sem zunaj, večino noči sam s hostami	B
bi imelo eno mero, bi eno v končni fazi bilo	mera	sama.Ampak Eno ni enako meri, ker ni enako z	B
ker ni enako z ničemer, prav tako pa tudi ni	mera,	torej identično z njo, saj potem ne bi bilo	B
narod boli, je to, da vlada glede davkov dvojna	mera	in da plačujemo za druge."Ob Kremžarjevi opazki	C
bralci, ni toliko slogovne narave, kolikor je "	mera	za nedomačnost, prisotna v naši družbi, s poskusi	C
humanistično stališče je namreč zmerom značilna dobršna	mera	skeptičnosti... Menjave svetov in spremembe	C
čezmernost izprijenosti. Protipol čezmernosti pa ni	mera,	prava mera, pač pa neka druga čezmernost: božanskost	C
izprijenosti. Protipol čezmernosti pa ni mera, prava	mera,	pač pa neka druga čezmernost: božanskost oziroma	C
Po Aristotelu je zdravilo za čezmernost edino	mera.	Toda ta mera pri bestialnosti odpove.	C
zdravilo za čezmernost edino mera. Toda ta	mera	pri bestialnosti odpove.Če torej Aristotel izključi	C
nedovzetna za mero, ker je imuna za mero, ker ji	mera	ne more do živega. Temeljni problem Aristotelove	C
etiko zakona vprašanje "prave mere". Prava	mera	je nujna, ko ni enega samega zakona, veljavnega	C
od subjekta, ki so mu namenjeni itn. Prava	mera	se opira na postulat, da subjekt izvirno ne	C
pride, ko je gon podvržen normalizaciji. "Prava	mera"	oziroma norma je conditio sine qua non perverzije	C
tervencijo mere. Ni izvirno "iracionalen" in ga šele	mera,	ki si jo postavi, "spravi v red", pač pa je	C
uradov na Kranjskem in Koroškem 1) Ljubljanska	mera	Ključnega pomena za ugotavljanje relacij med	C
tedanje ljubljanske mere. Istočasno pa je bila	mera	za oves v uradu Ig, z izjemo zaloške župe, še	C
tem času v Ljubljani obstajala enotna žitna	mera.	Takšno stanje bi se najelegantneje dalo razložiti	C
mesti", kjer je slednji prevladoval. Ta mestna	mera	je torej zašla v gospoščinski merski sistem	C
mes oz. Laibacher kaufmes se namreč kot tržna	mera	za žito redno pojavlja v obračunih klevevškega	C
Kranjskem opazni sredi 15. stoletja. Ljubljanska	mera,	katere stabilnost je bila že pred letom 1437	C
verjetneje, da je v župi Zalog veljala enotna žitna	mera.	Pri ižanskem schefflu za oves torej lahko upoštevamo	C
leti 1437-1438 je edina dokumentirana žitna	mera	scheffel, četrt stoletja kasneje pa najdemo	C
Višnja Gora Sredi 15. stoletja je bila osnovna	mera	višnjegorskega gospostva scheffel oz. kaščni	C
za dajatveno mero namreč veljala višnjegorska	mera	(weichselberger mass), ki je držala 3 ljubljanskega	C
bil najverjetneje mess, ki se kot dajatvena	mera	pojavlja izključno v obračunu starograjskega	C
Primerjava za proso, pri kateri je edina dajatvena	mera	kaščni scheffel (53 schefflov = 26 3 lj. stara	C
obračunih 14. in 15. stoletja pojavlja enotna žitna	mera;	najverjetneje mera pliberškega urada, vendar	C
stoletja pojavlja enotna žitna mera; najverjetneje	mera	pliberškega urada, vendar zanesljivih podatkov	C
razlikoval sistem mer v uradu Švarcenek. 1) Goriška	mera	Osnovna merska enota, ki jo navaja obračun goriškeg	C
uradu Rihemberk pravzaprav v uporabi goriška	mera.	Podobno je mogoče trditi za planinski urad, kjer	C
star pšenice kot v Gorici. 2) Švarceneška	mera	Nekoliko večji odmik od furlanskih sistemov	C
sledečih vrsticah v skrajšani obliki. 1) Loška	mera	Sistem loških gospoščinskih mer je temeljil	C
historiografiji zanjo uveljavil izraz (loška) mestna	mera,	se mi zdi primerneje uporabljati preciznejši	C
kolikor globlje v preteklost segamo. 2) Klevevška	mera	Glede žitnih mer na ozemlju klevevškega gospostva	C
urbarjih (iz let 1306 in 1318) prevladuje kot	mera	pravdne dajatve phruentmez, pfru entmez ponekod	C
rabi, kar je morda malo nenavadno, ljubljanska	mera	Laibacher mes ali Laibacher kaufmes - dejansko	C
je držala tri kaščne messe. 1 "ljubljanska	mera"	= 3-kaščni messi (schaff) = 4,5 kupni messi	C
namesto ljubljanske zdaj aktualna novomeška mestna	mera	- novomeški mess (Newnstetar meß) -, na katero	C
predstavljala četrtino vitanjskega modija, posebna	mera,	mess v velikosti osmine modija, pa je veljala	C
bistveno razlikuje od ostalih. Kot osnovna	mera	je bil v rabi žalski mess (Saxenfelder mes)	C
sistemi. Dokaj verjetno je, da je bila posebna	mera	posesti Ložniških identična s kunšperško mero	C
ravilnost nekaterih gornjih izpeljav. 2) Mokronoška	mera	Merski sistem, ki ga kažejo obračuni kakor tudi	C
da se v tej navedbi skriva višnjegorska tržna	mera:	Oznaka stamph ali stemph je med žitnimi merami	C
grehi svarili že ves čas, a zaman. Zdaj pa je	mera	očitno polna in "srd neba" je poiskal "nove	C
prilagajanja ljudskemu okusu, torej je v njih večja	mera	ljudskega soustvarjanja in so zato vse bolj	C
zaupanju zdaj in tukaj! Paradoksalno zveni, da je	mera	tega zaupanja večja pri podajanju v prozi kakor	C
diskretni in neopazni." Potrebni sta previdnost in	mera.	V nekaterih primerih se kot posebno zahtevna	C
hočejo; razlog temu je po njegovem prevelika	mera	svobode.In kljub temu, da obstaja več vrst oligarhič	C
nikakor ne zmore spoštovati pregovora »prava	mera,	zdrava pamet«.Zaradi te vzgojne vrednosti naj	C
[19] Pri Homerju vedno (nevelika) utežna	mera	za zlato, pozneje komercialna utežna mera in	C
utežna mera za zlato, pozneje komercialna utežna	mera	in denarna vsota, ki je imela različno vrednost	C
okrog današnje Ancone. [343] Največja votla	mera,	20 amfor. [344] Favorin (okoli 80‐150 po Kr	C
znanosti in družbi, potrebna tudi precejšna	mera	samokritičnosti.Ta samokritičnost je nujna,	C
je poslovanje celotnega podjetja, načelo ali	mera	odločanja pa uspešnost poslovanja.Te odločitve	C
resničnosti in podmene o človeški naravi: kaj je prava	mera	aktivnosti in pasivnosti v temeljni naravnanosti	C
revne dežele; velike ali majhne razlike moči:	mera	za umeščanje v to razsežnost je bolj ali manj	C
pomembni; malo ali obilo izmikanja negotovosti je	mera	za ogroženost, ki jo v družbi občutijo ob negotovih	C
Vse etike ali nobena? Prava	mera	etičnosti. ABSOLUTNA NEETIKA / ABSOLUTNA NEETIKA	C
drug način vodenja za to nalogo? Npr. večja	mera	delegiranja, vodenja v obliki mentorstva, več	C
uspešnosti poslovanja zato lahko zapišemo kot:	mera	uspešnosti poslovanja = (1)2 pri čemer rezultat	C
Od tod potem sledi, da je najbolj celovita	mera	uspešnosti poslovanja rentabilnost.Ker pa je	C
LITERATURA IN VIRI 1. Tekavčič M:	Mera	in kazalci uspešnosti gospodarjenja v delih	C
dogodka. Diferenciacija (Differentiation) je	mera	različnosti, ki obstaja med oddelki glede na	C
drugim ciljem. Integracija (Integration) je	mera	podobnosti med različnimi oddelki glede na njihove	C
Prag rentabilnosti 360, 367 Prava	mera	etičnosti 213 Pravila o etičnosti 214	C
relativna določila ravni, kjer je dovoljena neka	mera	svobode, potem je potrebno ponovno premisliti	C
Svet kot tak torej ni nič drugega kot minimalna	mera	zaprtosti ali sklenjenosti, ki izhaja iz razpršenega	C
kot tavtološka podvojitev, ampak kot minimalna	mera	dogodkovnosti, kot "analitični predikat".Oba	C
diskretnimi in zveznimi mnogoterostmi: v prvih je	mera	posameznega elementa podana s številom elementov	C
združuje in ju vključuje. Obseg te vključitve je	mera	mojega obstoja; v nobenem primeru in nikdar	C
igro mišic in zato večji napor." Ravno ta fina	mera	terja zavrtje stimulacije in dosežemo jo po	C
ocenili za nepotrebno neumnost. Če pa bi tolikšna	mera	objektivne odgovornosti vendarle postala splošno	D
predstavlja povprečna nominalna letna obrestna	mera	slovenskih bank za vezano vlogo z enoletno ročnostjo	D
mer ni spreminjal, tako da temeljna obrestna	mera	ostaja 3 odstotke.Predsednik ECB Wim Duisenberg	D
let. Nova pa je tudi diferencirana obrestna	mera	glede na ročnost kredita.Za posojila z dobo	D
vnesla negotovost, zato bi se nominalna obrestna	mera	gotovo še bolj zvišala, pravi Breznikova.Kot	D
revalorizacijska klavzula - Temeljna obrestna	mera	(TOM) je letna obrestna mera za denarne obveznosti	D
Temeljna obrestna mera (TOM) je letna obrestna	mera	za denarne obveznosti v domačem denarju, ki	D
odpovednim rokom po 3,01 odstotka, obrestna	mera	za vezana sredstva je med 2,94 in 3,78 odstotka	D
varčevanje in depozite za pridobitev rente. Obrestna	mera	za evro varčevalni račun je 1,59 odstotka in	D
depozitom ali z rednimi mesečnimi pologi, obrestna	mera	pa za oboje znaša 3,78 odstotka.Kot pravijo	D
kemijski znak za lantan, 6. angloameriška dolžinska	mera,	palec, 7. ime ameriškega plavalca Biondija,	D
incidenti, dodal še to nesrečno poglavje. Da bo	mera	polna, je njegov soigralec, sicer pa sovražnik	D
del stavbe. Navpično: 1. orientalska utežna	mera	(1,28 kg), 2. krstni kamen, 3. ameriški filmski	D
sindikalnih pritiskov. Nekateri ugotavljajo, da je	mera	polna in da je treba narediti konec nezakonitosti	D
da odstopa zavoljo osebnih razlogov, »ker je	mera	polna« - Drnovšek sprejel odstop -Veleposlanik	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani