management (301-400)

Enako velja za podjetje. Če	management	želi, da bo podjetje poslovalo uspešno in raslo	C
vidik kupcev in zajema kazalnike, s katerimi	management	spremlja, kako podjetje/organizacijo vrednotijo	C
vidik kupcev in zajema kazalnike, s katerimi	management	podjetja spremlja, kako podjetje vrednotijo	C
Edwards J. B. (ed.): Emerging Practices in Cost	Management:	Strategic Cost Management, Waren, Gorham & Lamont	C
Practices in Cost Management: Strategic Cost	Management,	Waren, Gorham & Lamont / RIA Group, 2000; Edwards	C
Edwards J. B. (ed): Emerging Practices in Cost	Management,	Warren, Gorham, Lamont / Ria Group, 2000; Edwards	C
Press, Boston, 2001. . / . / stran 692 . /	MANAGEMENT	NEPROFITNIH ORGANIZACIJ VSEBINA POGLAVJA	C
rezultate poslovanja, ki jih ni mogoče meriti.	Management	neprofitnih organizacij v želji, da bi čim	C
Vir: Širca-Trunk Nada, Tavčar Mitja I.:	Management	nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola	C
nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za	management,	1998. 136 str. JAVNE ORGANIZACIJE / NEPROFITNE	C
neprofitne organizacije v Sloveniji. Neprofitni	management,	Ljubljana, 50(1997), 1, str. 17-20. Drugi	C
umetniški muzeji, države šole) zahtevajo odličen	management.	Vloga managementa se v neprofitnih organizacijah	C
simptomov, ki kažejo likvidnost, solventnost,	management	sredstev, dobiček na vloženi kapital, dobičkonosnost	C
spretnosti, znanje in sposobnosti. Strokovnjak za	management	Mintzberg pravi, da mesto izvršilnega managerja	C
izhajajo strateški cilji, ki jih oblikuje strateški	management	za raven organizacije kot celote.Strateški plani	C
dobavitelje, regulatorje), notranje udeležence (	management,	upravo, zaposlene, prostovoljce) vmesne udeležence	C
/ Regulatorji (državne in vladne skupine) /	Management	/ Uprava / Zaposleni / Prostovoljci / Trgovci	C
SWOT, definiranih nalog in poslanstva strateški	management	takoj rešuje strateška vprašanja neprofitne	C
odvisno od zadovoljstva sponzorskih skupin, zato	management	pogosto zanemarja potrebe klientov, v želji	C
od donatorjev in sponzorjev mora biti vrhnji	management	stalno odprt za njihova pričakovanja glede dejavnosti	C
defenzivne decentralizacije, pri čemer vrhnji	management	zadržuje in izvaja vse aktivnosti procesa odločanja	C
Porterjev model analize konkurenčnih prednosti,	management	strateških vprašanj, logični inkrementalizem	C
Analiza konkurenčnih prednosti 6.	Management	strateških vprašanj 7.	C
političnimi silnicami in z možnostmi sodelovanja.	Management	strateških vprašanj je šesti pristop k snovanju	C
oblikujejo strateški plani, je pomemben t.i.	management	strateških vprašanj. Le-ta se ponavadi rešujejo	C
razvijejo odgovore za takojšnjo implementacijo.	Management	strateških vprašanj je torej uporaben tudi v	C
organizacijah, zlasti v tistih, kjer se zahteva	management	inovacij. Iz pregleda šestih načinov (pristopov	C
vlade in skladov, lahko pritiskajo na notranji	management	neprofitne organizacije. 5.	C
3. Neprofitne organizacije zahtevajo odličen	management.	Danes se od managementa neprofitnih organizacij	C
model, model analize konkurenčnih prednosti,	management	strateških vprašanj, logični inkrementalizem	C
managementa v neprofitnih organizacijah? Kakšen	management	potrebujejo neprofitne organizacije danes?	C
16. Katere so ovire, s katerimi se sooča	management	neprofitnih organizacij? 17.	C
Press, 2001, str. 289-294. 3. Rus Veljko:	Management	v neprofitnih organizacijah. V Delu: Možina	C
neprofitnih organizacijah. V Delu: Možina Stane:	Management.	Radovljica: Didakta, 1994, str. 938-973. 4.	C
str. 6. Širca-Trunk Nada, Tavčar Mitja I.:	Management	nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola	C
nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za	management,	1998. 136 str. 7. Ott Steven J.: Developements	C
neprofitne organizacije v Sloveniji. Neprofitni	management.	Ljubljana, 50(1997), str. 17-20. 10. Ott Steven	C
neprofitne organizacije, II. del. Neprofitni	management,	Nova Gorica, 1(1999), 5/6, str. 7-13. 19. Farnham	C
Vodenje v neprofitnih organizacijah. Neprofitni	management,	Nova Gorica, 1(1998), 2/3, str. 5-8. 23. DuBrin	C
tehnike za neprofitne organizacije. Neprofitni	management,	Nova Gorica, 1(1998), 2/3, str. 8-11. 27. Penger	C
131-157; Širca Trunk Nada, Tavčar Mitja I.:	Management	nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola	C
nepridobitnih organizacij. Koper: Visoka šola za	management	v Kopru, 1998. 136 str; Pučko Danijel: O strateškem	C
1995), 3, str. 161-170. 32. Daft Richard L.:	Management.	5th ed. Forth Worth: The Dryden Press, 2000	C
2001, str. 339-344. . / . / stran 737 . /	MANAGEMENT	SPREMINJANJA VSEBINA POGLAVJA	C
kako je z odpori proti spreminjanj in kako naj	management	obvladuje te odpore 21.	C
povečujejo kompleksnost razmer, v katerih deluje	management.	Organizacija se odziva na spremembe, ki jih	C
Spremembe so vselej skrite v prihodnosti.	Management	lahko predvideva tiste, ki jih sam načrtuje	C
napovedati iz trendov dogajanja v okoljih, zato mu	management	skuša pozorno slediti; med njimi so značilni	C
obsežnejše in čim hitrejše so te spremembe.	Management	skrbi, da je poraba zmožnosti zaradi vplivanja	C
jih to spreminjanje prinaša ali vsaj obeta.	Management	se izogiba spreminjanju, ki bi presegalo zmožnosti	C
Ne nazadnje pa je vsako spreminjanje tvegano.	Management	ne more zaobjeti vseh dejavnikov, ki vplivajo	C
administrativnih ovir - sproščene pobude; / nov	management,	nova usmeritev / večja dinamičnost / naravne	C
temeljnih zmožnosti za konkurenčnost v prihodnosti.	Management,	ki dopusti, da organizacija propade, je ob lastno	C
najbolj temeljnih in dolgoročnih ciljev, naj	management	izoblikuje temeljno zamisel o spreminjanju;	C
Te razsežnosti kaže preglednica.	Management,	ki skuša umno gospodariti z zaupano mu organizacijo	C
Naravnanost do spreminjanja in tveganja	Management	spreminjanja Malo	C
snovanje in uvajanje novosti. Za doseganje ciljev	management	izbira primerne dejavnosti, urejenost in sredstva	C
oskrbovanje organizacije s sredstvi za delovanje.	Management	spreminjanja Slika 21.2: Vse se spreminja	C
se organizacija znajde v primežu okoliščin.	Management	lahko takšno priložnost izrabi tudi za udejanjanje	C
okolju. Pri izbiranju primerne mere rasti lahko	management	stori tudi naslednje: presoja odjemalce (tržišča	C
reminjanja, ga dobro pripravlja in udejanja8. Če	management	spreminjanja ne pripravlja vnaprej, se lahko	C
nanese, da so izidi za organizacijo ugodni.	Management	skuša sistematično pripravljati, to je načrtovati	C
strategije. Najboljši je lahko ti. strateški	management,	ki poleg načrtovanja obsega tudi udejanjanje	C
jih sistematično načrtovanje ne obsega. Kako	management	od primera do primera načrtuje in izvaja to	C
Seveda pa se skoraj ne zgodi, da bi imel	management	že v začetku priprav na vplivanje ali odzivanje	C
načrtovanje / Strateško načrtovanje / Strateški	management	 NAČRTOVANO NENAČRTOVANO	C
prelomnici med “več za več” in “manj za več”.	Management	se lahko odloča za aktivno ali pasivno naravnanost	C
dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost organizacije.	Management	se nadalje odloča za odzivanje ali za vnaprejšnje	C
zmožnost že v področju “manj za več”. Če pa	management	predvideva slabšanje uspešnosti programa in	C
gospodarno porabo zmožnosti: prvič, ker lahko	management	spretno vztraja pri starem poteku, dokler prirastki	C
možnosti ne pa za novotarije, v katere nas sili	management.	Ogrožena varnost: vsaka sprememba prinaša	C
sodelavce, ki se strinjajo z njeno naravnanostjo; če	management	skuša spremeniti naravnanost organizacije, ostaja	C
godnostih, ki brž presežejo možnosti organizacije.	management	pritegne vplivne upornike v proces odločanja	C
odpornost ljudi; milejša oblika je osamitev, ko	management	upornika odreže od informacij, mu ne daje nalog	C
vlogo pri snovanju vsebine sprememb, zato ju	management	spodbuja, kolikor more.Mehko spreminjanje s	C
posvetovanja v organizaciji ali zunaj nje.	Management	naj postavlja jasne cilje, sodelavci pa naj	C
cilje, naj bodo njihove vsaj poti do ciljev.	Management	naj poskrbi, da bodo pohvale in priznanja pravočasna	C
osnova; vsi poskusi ne morejo uspeti, zato naj	management	dopušča tudi napake in neuspehe kot naložbe	C
skokih pa uspešnost delovanja organizacije.	Management	se pogosto odloča za zaporedje počasnih in hitrih	C
tem manj tvega in porablja manj zmožnosti.	Management	skuša izbrati najprimernejši trenutek za spreminjanje	C
ki so lahko kratkoročni ali dolgoročnejši.	Management	mora odpore obvladovati zaradi učinkovitega	C
spreminjanje je počasnejše in manj tvegano, zato naj se	management	raje usmerja v mehko kot v trdo obvladovanje	C
Opredelite nekaj okoliščin, zaradi katerih se	management	odloča za pasivno odzivanje na vplive ali za	C
5. Kako lahko	management	obvladuje spreminjanje z vódenjem in načrtovanjem	C
kakšni so lahko vzroki za te odpore. Kako naj jih	management	obvladuje - na trd ali na mehek način.Zakaj	C
je celovito obvladovanje kakovosti? Kako naj	management	usklajuje nasprotja med posamezniki, skupinami	C
ugotovitev o uspešnosti povezovanja vprašljiva.	Management	podjetij, ki se povezujejo, verjetno bolje ocenjuje	C
Ekonomsko-poslovna fakulteta, Visoka šola za	management	in še vrsta del istega avtorja na to temo;	C
identiteto (na primer ameriški, nemški, slovenski	management)	. Bolj kot se odmikamo od individualnih managerskih	C
in zadovoljstvo poslovnih akterjev. Sodoben	management	je usmerjen k ljudem in želi zagotoviti vrednost	C
PORABNOST MANAGERSKIH PARADIGEM Tudi za slovenski	management	velja, da smo v zadnjih desetih letih upoštevali	C
in podjetniško iniciativnostjo. Slovenski	management	je v veliki meri del protislovne postsocialistične	C
managerskih lastninskih odkupih (t.i. MBO ali	Management	Buy Out) v srednje velikih slovenskih podjetjih	C
transparentnega načina nagrajevanja. Proizvodni	management	 je nerazvit predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih	C
dokazujejo, da slovenska podjetja in njihov	management	pri merjenju poslovanja uporabljajo klasični	C
svojega vsakoletnega poročila razvil Inštitut za	management	in razvoj (IMD) iz Lausanne. Slovenija je med	C
prispevali izboljšanje domačega gospodarstva in	management.	Vendar vsega tega napredka ne moremo pripisati	C
primer pred Japonsko in Švico. Za slovenski	management	je namreč značilna etika participacije zaposlenih	C
sodijo v vrh tranzicijskih držav, zato slovenski	management	v vseh mednarodnih primerjavah dobiva sorazmerno	C
predpostavlja, da bosta vlada z ekonomskimi ukrepi in	management	v podjetjih in nepridobitnih ustanovah še pospešila	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani