nova beseda iz Slovenije
zob, zob! Sprehajaš se po sončni pokrajini, | ljubeznivo | dekle gre ob tvoji strani, v tvojem srcu pa | A |
sta, on se je sklonil in ji je zašepetal v uho | ljubeznivo | besedo.Ko je vzdignil glavo, se je ozrl mimogrede | A |
Kakor tedaj bi mu pogladila lase, rekla mu | ljubeznivo | besedo ... ”Kakšne so pač njene oči, da jih | A |
Časih se je za trenotek vzdramil, ozrl se je | ljubeznivo | in nedolžno po omizju in se je nasmehnil: ”Oprostite | A |
ne pozdravijo, nobenega srca ne slišim, da bi | ljubeznivo | in prijazno govorilo z mojim!Jaz in moje delo | A |
si prišla k meni v zaklenjeno izbo in si me | ljubeznivo | pozdravila, ko sem te čakal z zatisnjenimi očmi | A |
”Malči ... moja ura je blizu!“ Ona se je | ljubeznivo | nasmehnila in ga je pogladila z levico preko | A |
ozrl nanjo. In ko je to storil, ga je tiho, | ljubeznivo | in smehljaje pozdravil njen pogled. Sedela | A |
prijel za obedve roki ter jo navsezadnje rahlo in | ljubeznivo | objel krog pasú tisti mladi, lepi umetnik, ki | A |
se razsrdil. ”Julija!“ je prosil ter se je | ljubeznivo | in narahlo umikal njenemu objemu.Klicali so | A |
znala nasmehniti in vendar so pozdravljala, | ljubeznivo | vabila; jasne, čiste, brezdanje oči so gledale | A |
lica. Njene oči so se mu smejale blagodušno in | ljubeznivo | in so mu govorile: ”Ti preživeli otrok, ti otroški | A |
oskrunil ta spomin. Dal boš krvavo solzo za vsako | ljubeznivo | besedo, ki mi je nekoč nisi dal!Jaz pa ti odpustim | A |
Napol odprtega očesa pogled mu je rekel mirno in | ljubeznivo: | ”Poglej me zvesto, ki me še nikoli nisi videl | A |
na obrazu trda in raskava; treba bi se bilo | ljubeznivo | nasmehljati, a lažje bi rešil v tistem trenotku | A |
zoprnejša, -- to je naravno. Ni se držal sladko in | ljubeznivo, | ali tudi kremžil se ni ... čemu?Njegov želodec | A |
je, če občuje človek z njimi kakor z otroci: | ljubeznivo | sicer in obzirno, toda pokazati jim je treba | A |
trenotek! Ozri se -- ni potreba, da bi se ozrla | ljubeznivo, | ni potreba, da bi se nasmehljala prijazno!Samo | A |
kakor pes, mačka ali vrabec.“ Nasmehnil se je | ljubeznivo. | ”Poznal sem te in zdelo se mi je čudno, da | A |
so lepe dvorce sredi mesta, kopo služabnikov, | ljubeznivo | in svetlo vrsto priležnic, vse bele in sladke | A |
jaz lep dvorec sredi mesta, kopo služabnikov, | ljubeznivo | in svetlo vrsto priležnic, sladkih in belih | A |
tiho, da bi poljubil roko in da bi rekel tisto | ljubeznivo | besedo, ki je čakalo njeno srce nanjo vse življenje | A |
- Nasmehnil se je veselo in | ljubeznivo: | ”Zdaj si človek, kakor sem hotel, da bi bil | A |
bi izgovorila kako prijazno besedo, da bi se | ljubeznivo | nasmehnila; - a čemu to? Čemu zdaj hinavstvo | A |
. / stran 36 . / in oprostiš mi vselej tako | ljubeznivo | kakor mati, ki oprosti sinu, še preden jo je | A |
bil tako mehak in blag, da jo je božal kakor z | ljubeznivo | roko.Mračilo se je, slike na stenah so se potapljale | A |
skoro je že čutila gorkoto roke, ki ji je legala | ljubeznivo | in nalahko okoli vratu.- Nič se ni zgenilo na | A |
bi jo pobožala po licu, ali da bi rekla samo | ljubeznivo | besedo, čisto mirno, prijateljsko: ”Kako se | A |
zajokala. Samo takrat se je nasmehnila mati | ljubeznivo, | ko je govorila z gospo; in tudi gospa je bila | A |
po laseh, izpraševala ga je prijazno in se je | ljubeznivo | smehljala.Zadaj pri oknu so se fantje rvali | A |
Nasmehnila se je časih, kadar je govorilo | ljubeznivo | in jo je tolažilo ...Takrat je videla za mizo | A |
tujimi ljudmi; nikogar ni bilo, ki bi mu rekel | ljubeznivo | besedo ob zadnji uri in ki bi mu zatisnil oči | A |
Tone, otrok moj!“ je govorila mati mehko in | ljubeznivo. | ”Pri meni ostaneš zdaj. | A |
sama sveta nebesa. Tako so jo vodile sanje, | ljubeznivo, | za obe roki, in stopala je z lahkimi koraki | A |
besedo ... Resnično ga ni bilo, da bi se sklonil | ljubeznivo | in bi pobožal Metko po licu ter bi izpregovoril | A |
po grapavi in strmi poti, nihče je ni vodil | ljubeznivo | za roko in nihče je ni srečal, da bi jo pozdravil | A |
prijaznim pogledom in ki se je je dotaknil z | ljubeznivo | roko. Gledala je za njim, ki je šel po stezi | A |
”Pojdi!“ Tiho in | ljubeznivo | je izpregovorila, njega pa je zazeblo do srca | A |
je je bilo tako strah in ki me je zdaj tako | ljubeznivo | potolažila. Velikokrat sem jo bil že ugledal | A |
ki jih je bil napisal, nasmehne se jim napol | ljubeznivo, | napol bridkostno, poveže jih z rdečim trakom | A |
in oči gledajo sladko, izprašujejo neizmerno | ljubeznivo: | ”Kako se ti godi, prijatelj?O, kako žal mi je | A |
vse. Ob takem strahu me je prešinilo, da bi | ljubeznivo | pobožal, prijateljski ogovoril vsako bilko, | A |
dalje svojo trudno pot. »Hvala ti, o dete | ljubeznivo, | in veliko sreče na romanju!« Marku se | A |
je pri vas, teta Agata, in zelo prijazno in | ljubeznivo | ste me sprejeli, popotnika.Ampak povejte mi | A |
roko. Bilo mu je težko in rad bi izpregovoril | ljubeznivo | besedo, toda ženiral se je, kakor da bi stal | A |
Jutranje sonce je sijalo nanjo, zelena okna so | ljubeznivo | pozdravljala popotnika.Postal sem pred vrtom | A |
Ali stal sem zadaj in sem jo prosil lepo in | ljubeznivo: | ”Idi, Francka, glej, jaz ne morem s tabo.Idi | A |
polastiti lahen nemir. Sonce je sijalo še vedno | ljubeznivo | in mehko kakor prej.”Danes je sobota ... v soboto | A |
”Torej, -- kaj misliš?“ Amalija se je | ljubeznivo | nasmehnila: ”Ne bilo bi lepo, ljubček, da | A |
tako se ustna smehljajo, kadar se tiha misel | ljubeznivo | pogovarja z mislijo. Mlad človek je bil, | A |
/ Odgovorila je mehko in mirno, kakor na | ljubeznivo | vprašanje o vremenu ali o zdravju. ”Vse ste | A |
namreč umrla. Čisto mirno je umrla, tako tiho in | ljubeznivo, | kakor gredo zvečer sončni žarki izpod kostanjev | A |
ustnice so se smehljale še vedno tako sladko in | ljubeznivo | ... a kje so tisti časi, ko sem gladil s svojo | A |
me odbila, to je nemogoče; čemu se potem tako | ljubeznivo | smehlja?“ Vzel je klobuk, zaklenil vrata | A |
/ ”Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto | ljubeznivo, | za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...“ | A |
stran 348 . / Ali nasmehljali so se iskreno in | ljubeznivo, | ko sem vstopil v sobo, in njih pogled me je | A |
Čednik in njegova žena: zmerom mirno, prijazno, | ljubeznivo. | Očitati si nista imela nikdar ničesar, zató se | A |
človek žalosten, išče, da bi ugledal drag obraz. | Ljubeznivo | se je smehljala s holma bela Sveta Trojica; | A |
pogledal ji je v obraz. Rad bi bil govoril veselo, | ljubeznivo, | toda čakal je strahoma in hrepeneče, da bi vzdignila | A |
nisi!“ Molčal sem; v mojih mislih pa se je | ljubeznivo | in sočutno smejalo. ”Mati, mati, otrok ti | A |
je bil advokat sam. Sprejel je Slivarja zelo | ljubeznivo, | ponudil mu je stol ter mu sedel nasproti.A ne | A |
globoka poteza je izginila in nasmehljal se je | ljubeznivo. | ”Tako ljudje mislijo, glejte, tisti ljudje | A |
Zategadelj je bolje, da se v temle trenotku | ljubeznivo | posloviva, preden obide mene pregloboka žalost | A |
je šel čakat. Na cesti je govoril veselo in | ljubeznivo; | hotelo se mu je, da bi hodil tako brez konca | A |
Pozdravili so ga prijazno, toda ne posebno | ljubeznivo; | Slivar je opazil na obrazih nekaj skrbno motrečega | A |
poleg nje za mizo ter se razgovarjal prijazno in | ljubeznivo; | časih bi jo prijel za roko, pogladil jo po licih | A |
govorila bi o načrtih za prihodnost - tiho, | ljubeznivo, | časih z veselim smehom, časih resno in mirno | A |
storim ti nič žalega!“ Smehljal se je sočutno in | ljubeznivo | in položil je Berti roko na ramo.Sedela je pri | A |
durih ter se ozrl nanjo še enkrat, polno in | ljubeznivo, | toda sedaj brez sočutja.- | A |
prstih, šepetali so tihotiho, nazadnje so mi | ljubeznivo | zatisnili oči. Tako je bilo pred zdavnim | A |
bil veselo pozdravil ozek, bel obraz, so ga | ljubeznivo | pozdravilevelike, rjave oči, polne blagosti | A |
lepega, z zlato obrezo. ”Pa nikar mu preveč | ljubeznivo | ne piši; ne bilo bi dobro, bahal bi se.“ | A |
svojo šolsko zgodbo. Mladi gospod, sem rekel, me | ljubeznivo | potreplje po rami: ”Priden fant si ... ná bonbonov | A |
očmi; in med dolgimi požirki je govoril s tako | ljubeznivo | zamolklim glasom, kakor da pripoveduje nadvse | A |
globoko se je sklonil; Petersilka se je nasmehnil | ljubeznivo, | zamahnil je široko z obema rokama, hotel se | A |
se je bilo napravilo to mesto samo in ga je | ljubeznivo | posetilo.In Peter mu je bil zelo hvaležen, ko | A |
smehljajočim pogledom in tudi ustnice so se narahlo in | ljubeznivo | smehljale.Petru pa se je zdel ta smehljaj čisto | A |
dalje; vse hodnike je prehodil in vse stopnice, | ljubeznivo | se je poslavljal in težko mu je bilo srce.Nato | A |
« »Srečna nevesta!« je zamrmrala sladko in | ljubeznivo | suha Jurijeva botra, Cilika. »Si slišala | A |
« »Pozneje,« se je nasmehnil višji dijakon | ljubeznivo | in pomežiknil Falcidiju. Nekdo je odkazal vikarju | A |
‒ »Takole | ljubeznivo | otroče, pa ji bo že jutri treba ženina!« je | A |
biriča. »Boš že videl, sinček,« je odvrnil | ljubeznivo | birič.Posloval je redno med grofom in višjim | A |
pogledal na peč in videl, da je otrok še vedno tam. | Ljubeznivo, | a odločno je vzel razvajenca na roke in ga nesel | A |
seboj. Vsi dobro vemo, da se Komendčani držijo | ljubeznivo | samo zato, da bi nas premagali.Ampak Moščani | A |
je sukal pobožno, a v družbi dam se je vedel | ljubeznivo | kretati.Za roko je vodil gospo Češkovo, ko je | A |
Ne da bi vedel, kdo! Ni to | ljubeznivo? | Ni to priljudno, milord?« | A |
kaj rada spravila v stisko s tem, da jih je | ljubeznivo | ogovorila.Postali so mehki, in ni ga bilo, ki | A |
skrivnosti današnjega dne. Gledala ga je čudno | ljubeznivo, | prav kot da je že član Češkove obitelji. »Ste | A |
sta torej sama, se živahno zabavala in prav | ljubeznivo | razgovarjala.Ker je bil Lavrencij Anton Rudolf | A |
»Ernest!« vzdihnila je ona ter ga pogledala | ljubeznivo. | »Le poljub, Klara! | A |
velika!l Segal jim je v roke in se posebno | ljubeznivo | poslo vil pri starki ‒ stari materi. mMargareta | A |
rešitvi. »Vidiš, tak je Hotimir,« je Ditrik | ljubeznivo | očital. »Moški, junaški ‒ kakor Trlep! | A |
senca! Nocoj torej je vendarle premagal svojo | ljubeznivo | boječnost.« Vse misli so se ji obrnile in so | A |
katero je pisala bodoči snahi, bilo je jako | ljubeznivo, | prisrčno pisano in kazalo je, kako blaga je | A |
ženskam v enakih situacijah navadni takt in z neko | ljubeznivo, | naravno sigurnostjo je Leona, katerega je v | A |
odšla. Vem, da je to prav nelepo in kaj malo | ljubeznivo | na meni; kajti človek je človek, ljubiti bi | A |
posebno,« reče Matilda lahkomiselno in prav | ljubeznivo | malo kvišku napne češnjevordečo spodnjo ustno | A |
zadovoljna.« »Glavo ima dobro,« pristavi mati in | ljubeznivo | pogleda na svojega ljubljenca, »lahkó se bode | A |
prvi. »Od ene stenice ne bo crknil, ne!« meni | ljubeznivo | drugi. »Poparite posteljo z živim kropom, pa | A |
vrag prinesel pred vaše duri. Ali ni to zares | ljubeznivo, | kako se slučaj in naključje veže meni na uslugo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 23 123 223 323 423 523 623 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |