nova beseda iz Slovenije
kakor s pšeničnim testom prevlečenimi lici. | Krog | tenkega telesa se mu je vila in gubala ohlapna | A |
poleno na tla in se je ovil z žakljevino tesneje | krog | kolen. ”Da bi človeka nogé ubogale! | A |
nepričakovano, da je zakašljal ter se ozrl začuden | krog | sebe ... V kavarni je postalo zaduhlo. | A |
molčé mimo njih. Vse je uvelo in razpalo, -- | krog | mene in v moji duši.Mojim svobodnim mislim so | A |
se je godilo svoje dni po dunajskih kavarnah. | Krog | nas so plavali oblaki tobakovega dima, zaspani | A |
položila svoje mehke . / . / stran 195 . / roke | krog | mojega vrata ... kakor tihe sence, vstajajo krog | A |
krog mojega vrata ... kakor tihe sence, vstajajo | krog | mene moji žalostni dnevi ... pred sabo vidim smehljaj | A |
oblečeni v dolge halje, jako nerodno omotane | krog | teles.V temne halje so oblečeni in slone ob | A |
Poteze niso bile pravilne, prepovršne, prekipeče; | krog | ustnic in spodnjih lic preširoke in nedoločene | A |
režal zaspani obraz natakarjev. Oziral sem se | krog | sebe začuden in skoro preplašen. Dà, sedel sem | A |
obupnega? Ovil je svoje dolge, tenke prste | krog | moje roke in me vlekel s seboj po različnih | A |
izpil, se je prislonila k meni in me je objela | krog | vratu s tisto polno belo roko ... Več ne vem | A |
ki so se kazale kakor tanke nitke po čelu in | krog | oči, ki so gledale prijazno, a nekako boječe | A |
časopisom v roki, iznad katerega pogleda časih | krog | sebe, kakor bi hotel reči: ”Za koliko ste pa | A |
strašno shujšal. Obraz mu je upadel in na čelu in | krog | oči so se prikazale velike gube. Tisti večer | A |
ravno tako lasje. Lica upala in vela; gube | krog | oči in na čelu so številnejše in bolj globoke | A |
le s tistim hudobnim nasmehom, ki mu je igral | krog | usten tačas, ko sta delala letni račun. | A |
komolce na mizi, glavo na komolcih. V veliki sobi, | krog | zelene mize, sanja na komolcih častita družba | A |
NOČ Oče me je poklical; mislim, da je bilo | krog | ene po polunoči. Trepalnice so se mi še sprijemale | A |
pod reflektorjem svetilke se je svetil velik | krog. | Mati je dihala še vedno; kakor ob mojem prihodu | A |
so zazvenele latinske molitve duhovnikove. | Krog | mene pa je zaplakalo, ihteče in poludušeno, | A |
molitve. Jaz jih nisem razumel; samo šumelo je | krog | mene, kakor šuštenje in brenčanje bučel.Poklekal | A |
malo afektirana. Suknja se je ohlapno ovijala | krog | koščenih, starih udov in je bila spredaj zmerom | A |
ruto, ki je bila križem prevezana čez prsi in | krog | pasu; tako je bila podobna majhnemu svežnju | A |
trhlem podu, po razritih kotih, begale so lačne | krog | zibke, zaganjale se vanjo.Otroku se je zdelo | A |
ležal velik pes z rumeno, kodrasto dlako in vse | krog | psa so bile raztresene debele drobtine špehovke | A |
psa je videl in špehovko, ki je bila natresena | krog | njegovih kosmatih šap. ”Kje ga je pač zalotil | A |
obleka je v cunjah visela od njega. Iznad čela, | krog | nosa in ust mu je curljala kri.Zinil ni nobene | A |
zgrozila ženska. Pred tatom in njegovima biričema, | krog | njih in za njimi se je gnetla gosta procesija | A |
razoglav in povaljan, jo je siloma objemal | krog | pasú.Nenadoma, še predno je Lenart prav razločil | A |
v tej svoji bridkosti. In koj se mu je ovil | krog | rok velik črn molek, ki je bil tako težak, da | A |
dvorskemu županu; popolnoma iste dolge, kisle poteze | krog | polodprtih ust, isto potno čelo in iste skrbi | A |
potnem, skrbeče nagubanem obrazu se je ozirala | krog | sebe s svojimi prosečimi, od vročine motnimi | A |
Široko je odprl oči, ozrl se dvakrat, trikrat | krog | sebe, prijel se za čelo ter globoko vzdihnil | A |
dvigale iz teh tihih senc, kako so šepetale | krog | mene, dotikale se z božajočimi rokami mojega | A |
ga, ženina, tega pravega, tebi zaročenega! | Krog | pasu ti je ovil levico, nagnil se je k tebi | A |
rokavicah, debela zlata veriga mu je visela | krog | vratú; tudi njegova namestnika sta imela verigi | A |
tihem; strah pa me ni bilo nič. Zgrnili so se | krog | mene od vseh strani, vroča kri se mi je prelila | A |
in kaj, so stali v črni gruči pred menoj in | krog | mene.Obsipali so me z besedami, bolj ostudnimi | A |
Veseli dnevi niso bili, toda bil je počitek in | krog | mene so bili obrazi, ki sem jih poznal in ljubil | A |
je senčila obraz, ki je bil resen in bled; le | krog | ustnic je še narahlo trepetal tih in miloben | A |
to in tako razložil, me je od veselja objela | krog | vratu in se je razjokala. Tisto noč je stal | A |
Sklonila se je bila iz voza; objel sem jo | krog | pasú ter jo privil k sebi. ”Ne glej tja, | A |
morda pojde mimo ta huda ura!“ Ogrnil sem ji šál | krog | golega vratu. ”Kar ostaniva!“ je rekla tudi | A |
presekal svet od vrha do tal. Objela sva se | krog | pasu; v tej tesnobi, udušeni, brezsapni, je | A |
Že so tihe sanje, pisani metulji; frfotale | krog | njenih polodprtih, otroško vzbočenih ustnic | A |
njenih polodprtih, otroško vzbočenih ustnic, | krog | njenih polzatisnjenih, omamljenih oči.Zdelo | A |
bile, skoraj žalostne. Z desnico sem jo objemal | krog | pasu, v levici pa sem tiščal odprto steklenico | A |
vzdignilo - vzdignila sta se bela, prevezana | krog | pasú, tesno objeta še onkraj smrti.Visoko stojita | A |
genljívo je, da ovijajo suknjo trenotne slave | krog | ledij ljudí, ki niso dali ničesar ne drugim | A |
lasjé; nedoločen, prostodušen smehljaj plava | krog | njegovih polodprtih usten in njegove brke so | A |
nabil svoje tapete po stenah, so se smejali | krog | mene in zvijali in priklanjali polnočni duhovi | A |
srce je veselo, kadar frfotajo krila in kaftani | krog | vaših ledij, kadar vam zastaja sapa in vam bulijo | A |
in ne prišel bi do nje... Takrat pa so sanjale | krog | naju velike rože z zlatimi cvetovi; ko sva šla | A |
sto korakov. Ko je prišel na cesto, se je ozrl | krog | sebe, nato si je privihal ovratnik ter stopal | A |
neznanim; in naposled sem držal v roki odprt nož in | krog | mene so se podile visoke sence... Vrtilo se | A |
sem se šele ta hip ter se obenem jako začudil. | Krog | mene je bilo tiho; nebo je sijalo nad mano v | A |
sijale njene oči. In njegova roka jo je objela | krog | pasu, da so se poznali na belem telesu blatni | A |
stala na mizi, stopil k njemu, objel ga z levico | krog | vratu ter mu zasadil nož z vso silo v prsa... | A |
prišlo nadme, -- kakó se je hipoma spremenilo vse | krog | mene kakor da še nisem videl nikdar tega svetá | A |
ga je tiščalo v grlu, kakor bi se ga oklepalo | krog | vratú z jeklenimi prsti. ”Ali povej mi, | A |
Brezovščica, skrita v senco vrb in topolov. | Krog | njega so se širili daleč na okrog pusti, valoviti | A |
dolu, je zapazil prvikrat, kako pusto je vse | krog | njega. Valoviti, neskončni lazi, porasli | A |
cigarete, - samo še ena sama, lahna meglica in | krog | tebe se dolgočasi četvero golih sten... | A |
lesketale visoke platane na vrtu Timaeusa. | Krog | vrta je stala železna ograja.Milan se je ozrl | A |
vrta je stala železna ograja. Milan se je ozrl | krog | sebe ter poslušal; nató je skočil čez ograjo | A |
njemu. Sedla bi poleg njega in mu dela roko | krog | vratu in položila glavo v njegovo naročje...Zatisnil | A |
Predramila se je tudi Milena ter pogledala začudeno | krog | sebe.V prvem hipu je vztrepetala od strahú: | A |
je držal v svoji, a z desnico jo je objemal | krog | pasú. ”Strah te je, Milena!... | A |
”Strah te je, Milena!... A glej, ti strahovi | krog | naju se bojé sami sebe...Nekoč je prišel eden | A |
vse svoje ministre in svetovavce. Sedeli so | krog | velike mize, vsi v svečanih oblekah, podobnibogato | A |
cestni pes od psá, ki dremlje na zofi in imá | krog | vrata svilen trak... Naredba kralja Malhusa | A |
takó nalahko in previdno, zadrgne se mu zanka | krog | vratú... Milan je bil jako nezadovoljen. | A |
še devetkrat večja, kakor je! Opletem mu jo | krog | kosmate brade, da bo škilil še hujše!-- Kaj | A |
kakor da je slepa. Oblečena je bila vsa v belo, | krog | pasu pa je imela širok svetlomoder trak z veliko | A |
obedve belo oblečeni, s svetlomodrim trakom | krog | pasu in svetlomodro pentljo v laseh.Bobnarica | A |
odra, krožnik v roki. Potna roka jo je objela | krog | pasu, zalite oči so ji razgalile otroško telo | A |
zakopan; še v spanju se ga mati oklepa z levico | krog | drobnega života. Obadva smrčita narahlo, enakomerno | A |
Prilezel mu je pot na čelo, lezel je po obrazu, | krog | ustnic; Marko je hotel obrisati lica ob ovratnik | A |
rokah, - kot da bi ga bil privezal kdo z vrvjó | krog | pasú ter ga vlekel za sabo. Hodil je, - kamorkoli | A |
se mu je sprehajala po plečih. Vsenadaleč | krog | kostanja je bila zemlja razkopana in razorana | A |
vina in piva, drobtinami in tobakovim pepelom. | Krog | sosedne mize, pogrnjene z živorožastim prtom | A |
vrtilo in meglilo, kakor bi skakale v zraku | krog | njega zlatorumene iskre. ”Kaj pa je, Lavrín | A |
sem jih še in videl, ko mi je bilo že topleje | krog | prsi in sem čutil napol bdeč, da več ne bdim | A |
se mi ni hotelo ponoči v mesto. Sedeli smo | krog | ognjišča in smo si pripovedovali zgodbe, večinoma | A |
povsem novo, uničujočo frazo; zavijem si robec | krog | vratú in se splazim po stopnicah navzdol, z | A |
Toda ne, ne, ne! | Krog | mene, spredaj, zadaj in na obeh stranéh, na | A |
koničasti gobček; držal se je postrani, dlaka | krog | ovratnika je bila vsa namršena, oči so buljile | A |
bleščalo. Preiskali smo dodobrega ves kolobar | krog | kolibe, pa nismo našli kurjega perjiča, niti | A |
v praproti, pobral se brž, nato je pobrenčal | krog | mene v hitrih kolobarjih, napol razljučen, napol | A |
kmalu tako prevzela, da se je visoko drevje | krog | jase pričelo polagoma in v vrstah zibati in | A |
hip, pogledala z nezadovoljnimi, sivimi očmi | krog | sebe in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega | A |
podobna metulju, ki frfota z onemoglimi krili | krog | razcvele rože, opaja se v njenem vonju in umira | A |
njemu na zofo in se ga je oklenila z levico | krog | vratu. ”Ne misli, nič nikar ne misli na tisto | A |
se prikloni in odide s sarkastičnim nasmehom | krog | bledih usten ... Odide pa naravnost k Ivanki | A |
menoj srečno.“ Nagne se k nji in ji položi roko | krog | vratu.Ona pa se mu počasi izvije iz objema in | A |
hrastovjem in šuštečim bukovjem. Ozka steza vodi | krog | skalovja in če pogleda človek kvišku, obide | A |
hruške, ki jih je bil ob svojem prihodu nasadil | krog | svojega domovanja, dvigale so se sedaj že precej | A |
izgubil svojo mladost!“ In v belih haljah plavajo | krog | tebe s harfami v prozornih rokah in s cvetjem | A |
lepih otroških dneh. Zdelo se ji je, da stopajo | krog | nje z lahkimi, nevidnimi koraki, da se dotikajo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |