ideja (301-400)

podobnosti z ozirom na njo samo, in pa druga,	ideja	nečesa njej nasprotnega, kar bi bilo nepodobno	B
zanje trdiš, da biva za vsako od njih še ločena	ideja,	ki je različna od stvari, ki jih jemljemo v	B
takšne, kot jih vidimo. Da biva kakšna njihova	ideja,	bi se mi zdelo prav čudno, dasiravno sem bil	B
bil?" je vprašal. "Kaj meniš: mogoče celotna	ideja,	ki je ena, biva v mnogih stvareh, ali je kako	B
bolj ločen od samega sebe; tako vsaka posamezna	ideja	kot prisotna v mnogem ostaja ena in ista. "	B
videti." "Torej želiš reči, Sokrat, da je enotna	ideja	za nas v resnici deljiva, toda še vedno ostaja	B
da boš v naslednjem zatrjeval, da biva vsaka	ideja	kot ena. Ko imaš mnogo stvari, ki jih imaš za	B
izgleda." "Torej se bo pojavila še neka druga	ideja	velikosti zraven velikosti same in stvari, ki	B
kot v dušah. Tako bi lahko vsaka posamezna <	ideja>	bila eno in ne bi bila podvržena temu, o čemer	B
rekel, "nekaj posnema idejo, ali bi lahko ta	ideja	ne bila podobna stvari, ki jo posnema, v takšni	B
nekaj bilo podobno ideji, pa tudi, da bi bila	ideja	podobna stvari.Sicer se bo vselej zraven ideje	B
vselej zraven ideje pojavljala še neka druga	ideja,	ki naj bo podobna drugi, toda različna, in to	B
pojavljanje idej se ne bo nikoli ustavilo, če naj bo	ideja	podobna temu, na čemer je udeležena ." "Popolnoma	B
bivajočih stvari bivajo in se vsaka posamezna	ideja	postavi kot sama.Tako je v zadregi tisti, ki	B
du/namij) - moč, zmožnost eîdos (ei=)doj) -	ideja,	oblika, vrsta to eînai (to\ ei=)nai) - bit,	B
heterótes (e(tero/thj) - različnost idéa (i)de/a) -	ideja	ísos (i)/soj) - enak	B
Vsaj po definicij nasprotnosti ne. Toda kot	ideja	je ideja mnoštva sama ena.Zdaj smo pri tem,	B
definicij nasprotnosti ne. Toda kot ideja je	ideja	mnoštva sama ena.Zdaj smo pri tem, ko bomo morali	B
predpostavke iz Fajdona, po kateri je vsaka	ideja	najprej ona sama (načelo enkratnosti).Nato bodo	B
Timaju sicer Platon izrecno pravi, da obstaja	ideja	za vsakega od štirih elementov (30c-d, 51b-e	B
stvari delež na idejah tako, da je v njih celotna	ideja	ali le njen del (130e isl)?Obe možnosti bosta	B
naslovom argumenta tretjega človeka. Če imajo	ideja	in stvari, ki so udeležene na ideje, vse skupno	B
je lahko le nova instanca, tj. nova, že druga	ideja	pravičnosti.Enako bo zdaj veljalo tudi za to	B
tem mestu očitno z Enim ni mišljena platonska	ideja,	ampak prej privilegirani predmet raziskovanja	B
vsakič, ko je izgovorjena kakšna paradoksalna	ideja,	terjajoča dodatno informacijo. Na primeru različnos	B
ne manjka noben del (137c6, 145c4-5). Toda	ideja	je tu očitno ta, da to mnoštvo ne sestavlja	B
obračunavala z velikosrbsko propagando: "Velesrbska	ideja	je po zlomu Avstro-Ogrske izgubila svoj polet	C
poudaril: "Mi želimo, da bi skoro zmagala velika	ideja	slovanske vzajemnosti, da bi se skoro ustvarila	C
Slovenci nujno skleniti trden sporazum: "Živela	ideja	sporazuma, doli s tistimi, ki jo gazijo, ki	C
Kajti SLS je bila več kot samo stranka, bila je	ideja.	8.	C
slovenske izobražence, predvsem mlajše, liberalna	ideja	in bogata nemška kultura tako navdušili in pritegnili	C
sosednjih deželah, ki so se imenovali Windi. Sama	ideja	slovenstva je porojena na Dunaju - 5. aprila	C
pepela tega programa je kot ptič Fenix vzletela	ideja	o kraljestvu Sloveniji (veselost v dvorani)	C
riborskega programa ni naredila nobenega koraka več.	Ideja	Slovenije ni nova, Bleiweis jo je iznašel že	C
Avstriji je po njihovem mnenju zmagovala liberalna	ideja.	Prav tako se jim je zdelo, da so njihove perspektive	C
programov prekrivata." ) oziroma da se ustavoverna	ideja	pri drugih narodih monarhije še ni uveljavila	C
se slavila Rusija in pridigala panslovanska	ideja.	Aranžerjem te komedije se je s prepovedjo prihranil	C
verjeli, saj je v njihovih glavah kakor fiksna	ideja	vcepljeno, da je naroden Slovenec kvečjemu zato	C
Tako se je v nemških deželah Avstrije zdramila	ideja,	da je namreč le v odkritem izpovedovanju svoje	C
morebitnem sodnem procesu in še pripomnil, da se je	ideja	o tem, da je Šuklje zrežiral zvezo med Nemci	C
nemških deželah Avstrije zdramila nacionalna	ideja,	da je le v odkritem izpovedovanju narodnosti	C
Zveze Nemcev severne Moravske, vendar takrat ta	ideja	ni zaživela, saj je prevladalo mnenje, da se	C
razvoj Slovencev in Slovenci in južnoslovanska	ideja,	ki jima je namenil štiri oziroma dve strani	C
telektualne vsebine. Emile Durkheim je npr. trdil, da	ideja	totalitete odseva skupinsko naravo same družbe	C
to načelo čutna ali nadčutna snov (abstraktna	ideja)	.Vendar pa kaj več o strukturi in značilnostih	C
totaliteta ni nikakršna kategorija, temveč	ideja.	" Pri Jayu pa naletimo na nasprotno trditev:	C
absolutna celota vseh pojavov je zgolj neka	ideja,	ki je kot take nikoli ne moremo upodobiti [	C
upodobiti [...]." Skratka, totaliteta je za Kanta	ideja	uma (Vernunft), obenem pa na neki na videz protisloven	C
ostaja zanj, tako kot totaliteta za Kanta, le	ideja,	ki je v dejanskosti nikoli ni mogoče doseči	C
Vendar se v vsakem izmed teh delov filozofska	ideja	nahaja v določeni specifičnosti ali sredstvu	C
filozofije na ta način posnema krog krogov.	Ideja	se pojavlja v vsakem posameznem krogu, vendar	C
Jamesonovo. Za Welscha je "totaliteta ... le	ideja,	ki nam omogoča, da na pravičen način obravnavamo	C
mimo avtorja in njegovih pomislekov. Osrednja	ideja	pa je ideja totalitete, ki je bila za Lukácsa	C
in njegovih pomislekov. Osrednja ideja pa je	ideja	totalitete, ki je bila za Lukácsa tako pomembna	C
Po njegovem prepričanju je sporna je prav "	ideja,	da je mišljenje sposobno zgraditi sistem popolnega	C
razumevanje Duchampovega Velikega stekla bistvena	ideja	mechane, izraz, ki je antičnim Grkom pomenil	C
sublimno občutenje, kajti tudi totaliteta je zgolj	ideja,	nekaj, česar ni mogoče reprezentirati, vendar	C
mogoče reprezentirati, vendar pa je kljub temu	ideja	uma.Lahko jo torej mislimo, ne moremo pa je	C
uma, ki je njegova osrednja in najpomembnejša	ideja,	tako rekoč rdeča nit, ki povezuje njegova dela	C
od leta 1985 - me neka misel ne zapusti več:	ideja	transverzalnega uma.Kakor sem še kot študent	C
obupu - zvezan z idejo transverzalnega uma."	Ideja	transverzalnega uma pa ni radikalna ideja in	C
Ideja transverzalnega uma pa ni radikalna	ideja	in to tudi ne želi biti.Njen cilj je prav nasproten	C
prav nasproten: pokazati, da je vsaka radikalna	ideja	zgolj enostranskost. Filozofska "zgradba", ki	C
V tem navedku je dejansko izražena osnovna	ideja	transverzalnega uma; ideja, ki ni zgolj cilj	C
izražena osnovna ideja transverzalnega uma;	ideja,	ki ni zgolj cilj neke filozofske težnje, temveč	C
predmet spoznavanja niti kategorija, temveč	ideja.	S tem obratom je racionalnost (Verstand) postala	C
biti slednje po Lyotardu "čiste", za kar skrbi "	ideja	pravičnosti" - ideja pravičnosti za čistost	C
"čiste", za kar skrbi "ideja pravičnosti" -	ideja	pravičnosti za čistost jezikovnih iger, tako	C
gre namreč v smeri totalitete. "Totaliteta je	ideja	uma.Um ustvarja horizont totalitete in je obenem	C
perspektiva uma; totaliteta ni kategorija, temveč neka	ideja.	" Totaliteta torej ni predmet spoznanja in njene	C
po temeljnem preoblikovanju ideje celote. "[	Ideja	celote] se mora iz nekoč navidezno samoumevnega	C
komponent različnih kulturnih izvorov. Kakorkoli,	ideja	transkulturalnosti se od klasičnega pogleda	C
posameznimi kulturami. Totaliteta je pri tem le	ideja,	ki nam omogoča, da na pravičen način obravnavamo	C
je mogoče misliti (se pravi, totaliteta kot	ideja)	, je po Lyotardu mogoče uvrstiti v enega od dveh	C
da je bil totalitarizem doslej vendarle samo	ideja	in ne tudi stvarnost: hitlerizem je vsaj v	C
toda njihova prihodnost ni bila videti rožnata:	ideja	planetarnih "aglomeracij" se je marsikomu zdela	C
življenje civiliziranega človeka? Da je njena	ideja	postala humanistična fizika (in ne metafizika	C
je na večer prejšnjega tisočletja zaobrnil.	Ideja	velike družbe je z Johnsonovim političnim fiascom	C
užitka. Za Benthama, ki ga je vseskozi obsedala	ideja	kazni kot absolutnega ekvivalenta prekrška,	C
subjektov, ki sprejemajo pogodbo, je za Sada sama	ideja	zakona kot sekundarnega glede na pogodbo nezamisljiva	C
krivičnost, pač pa predvsem, da je že razsvetljenska	ideja	pravičnosti kontaminirana s tekmovanjem z drugim	C
ne zahteva suverenosti in avtonomije zase.	Ideja	o subjektovi avtonomiji je po Sadu utvara kontraktualistov	C
razcepa med biti in nebiti je namreč povsem tuja	ideja	o razkoraku med biti in hoteti biti, ideja o	C
tuja ideja o razkoraku med biti in hoteti biti,	ideja	o mutaciji subjektivne pozicije, o tem, da bi	C
Kantova morala dolžnosti oziroma že avguštinovska	ideja,	po kateri avtoriteta, naj je še tako absolutna	C
nepričakovano sreča s Kantom. Ključna je prav	ideja	radikalnega preloma, hiatusa med izkustvom kršitve	C
je za Sada vrhunec krutosti. In narobe, sama	ideja,	da bi lahko etika temeljila na volji do užitka	C
1 star = 1,5 scheffla (schaffa). Da pa	ideja	o dveh različnih vrednostih ljubljanskega (kupnega	C
idealna oziroma inteligibilna roka, se pravi	ideja	roke, s katero Bog deluje na njihovega duha	C
ljubeči? Tisti, ki izkuša veselje, ki ga spremlja	ideja	vnanjega vzroka, se pravi ideja ljubljenega	C
ga spremlja ideja vnanjega vzroka, se pravi	ideja	ljubljenega objekta. In ljubljeni (objekt)?	C
medtem ko drugi, ki izkuša žalost, ki jo spremlja	ideja	vnanjega vzroka, se pravi ideja mene kot vzroka	C
jo spremlja ideja vnanjega vzroka, se pravi	ideja	mene kot vzroka, sovraži mene, pa jaz, ki zgolj	C
ki potemtakem izkušam žalost, ki jo spremlja	ideja	notranjega vzroka, sovražim samega sebe.Ne sovražim	C
samega sebe, se pravi žalost, ki jo spremlja	ideja	notranjega vzroka, se namreč po Spinozi imenuje	C
se pravi njegovega veselja, ki ga spremlja	ideja	vnanjega vzroka, se pravi ideja mene samega	C
ga spremlja ideja vnanjega vzroka, se pravi	ideja	mene samega kot vzroka, navzamem tudi sam.Spet	C
naslednje: drugi, ki izkuša veselje, ki ga spremlja	ideja	vnanjega vzroka, se pravi ideja mene kot vzroka	C
ga spremlja ideja vnanjega vzroka, se pravi	ideja	mene kot vzroka, potemtakem ljubi mene, jaz	C
strogo vzeto, izkušam veselje, ki ga spremlja	ideja	notranjega vzroka, ljubim samega sebe.Ker vzroka	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani