hladno (501-600)

ustrežeš.« »Posojam ne,« je dejal oblastno in	hladno	Golja, da je Božiča zabolelo do srca.Pa je zajecljal	A
»To se pravi, moj dragi?« je vprašal uradno	hladno	sodnik, ne da bi dogovoril.A pogledal je strogo	A
sodnik, ne da bi dogovoril. A pogledal je strogo	hladno	na mladega, ki ga je minila še zadnja kljubovalna	A
»Gospod grof žele. Sedi!« je velel	hladno.	Deklica je videla, da ji je grof prikimal.	A
jim boš še Boga, kakor so tebe siti.« Nekam	hladno	sta se prijatelja poslovila ... Nekaj dni pozneje	A
da bi spregovoril čim bolj ostro in uradno	hladno.	»To ste torej, ki se upirate!«	A
domišljije in preveč občutljive vesti,« je menil	hladno	davkar. »Misliš?« je vprašal še vedno nepomirjen	A
»Nekaterim. Zaradi mrtuda,« je odvrnil	hladno	Bandel. Sodnik je nekaj časa molčal.	A
zopet začel, je dejal, da je treba resnosti.	Hladno	je nato povedal, da je prosil za besedo Radetič	A
zaslutil, da je tudi Rabatta človek svoje dobe,	hladno	razumen sebičnež, ki stremi skrivaj po moči	A
molil in samo za enega. Za gospo Marjuto, ki je	hladno	zavrnila eno preprosto tolminsko srce.To sem	A
Prste sem imel vse premrle. Bilo je še tako	hladno,	da bi se mi bilo kmalu zanohtalo. »Poglej	A
obupu in planil h gredici. Z rokami sem odgrebel	hladno	odejo z zmrznjenih stebelc.Kronce so ležale	A
sva spala na našem senu. Bilo je še presneto	hladno,	zato dolgo dolgo nisva mogla zatisniti oči.	A
Pristopi tudi ti, angel smrti, in dotakni se ga s	hladno	roko, da mu bode zopet umreti, ako si bode zaželel	A
« izpregovoril sem, »ne poslavljata se tako	hladno	pravovernika, ako sta se slučajno srečala na	A
gospa Helena!« »To je fraza!« je odgovorila	hladno.	»Čemu fraza?«	A
je vse. Le oče Boštjan je, odloživši žlico,	hladno	spregovoril: »Če že pametni ljudje pamet pod	A
sva jedla s črnim kruhom, kar zopet ni slabo.	Hladno	vodo pa sva pila iz ene in iste »repuljice«	A
Mina. Na zelenem travniku pa se je vrgel v	hladno	travo in si ječe tiščal razbeljeno glavo v mehko	A
odhitela sama proti vodi in zagazila do kolen v	hladno	valovje ter ni čutila ni mraza ni bolečine,	A
zopet ni mogoče govoriti!« pravi Metternich	hladno.	»Vprav zagonetka mi je, kako izhajaš ti z njim	A
Prosim, ekscelenca,« izpregovori Metternich s	hladno	vljudnostjo, »povejte pomisleke!Rade volje jih	A
tako hitro preboleti. »Kaj hočem reči?« je	hladno	odgovorila.»Grofinja Alojzija je itak prepozno	A
car je bil pač enkrat tu,« je odgovorila bolj	hladno,	»pa se komaj spominjam, kdaj.Kaj mi mari človek	A
je odgovorila mrzlo. Dostavila je ravno tako	hladno:	»Sedaj te pa prosim, da boš govoril z njega	A
preživela takrat!« »Pusti kri!« je opomnil kardinal	hladno.	»Preveč imaš besed, Margerita, in še te so neumestne	A
in Eva Luiza ga je morala takoj zavrniti.	Hladno	je zrla preko njega: »Še danes jo imate? Škoda	A
mesto, kamor ni bila namen jena. Odgovoril je	hladno:	»Veruj mi, grofica Molly, da je vse v najboljšem	A
ni cvetja ne modrega obnebja! Kjer prebiva	hladno	ljudstvo, ki ima ledeno kri v svojih srcih,	A
Ošteti ga hočem, če je resnice kaj na tem.« In	hladno	je pristavil: »Dostikrat si kuje človek nepotrebne	A
naj li pijem s teboj?« je odgovoril Prešeren	hladno.	»Zaslužil si moje zaničevanje!	A
Sonce,« izpregovoril je nato Volk Engelbreht	hladno,	»dal bodem ukaz, da se zlodeji preganjajo in	A
je zaplula kri v beli obraz; ali potem se je	hladno	postavil pred nasprotnika ter takoj ukrotil	A
Pustiva prepir,« odgovoril je Jurij Ljudevit	hladno,	»in poglejmo raje na dvorišče, kaj počenja obstreljeni	A
oblaki, ki so grozili zakriti to sonce ter s	hladno	točo posuti šopirni cvet šopirne sreče turjaškega	A
ne?« »Do sedaj še ne!« odgovoril je Lobkovic	hladno.	»E, kaj ste spali, milostivi gospod	A
razburjajte se, gospod glavar,« zavrnil ga je knez	hladno,	»kar sem povedal, gola je resnica.Ko je danes	A
Ali družba mora biti za to, družba!« Tu se je	hladno	ozrl po polkovniku, kakor da je hotel reči,	A
junaštvo življenje in prebudiš se v grobu, kjer je	hladno,	mokro in temno.Kako vse drugače je, če te umori	A
Resnico si govoril, Aricaga, trdeč, da je v grobu	hladno,	mokro in temno.Ali zemlja naša bila bi dolgočasen	A
vašem posestvu sem, gospod Lesovéj,« spregovori	hladno,	»kakor vidite.Morda vam ne bo prav.«	A
»Resnično! Ti si, Sodar!« odgovori	hladno.	Že na univerzi mu ni bil povšeči medeno hinavski	A
premeri pričujoče, poda roko dekanu Muharju in se	hladno	prikloni domačemu župniku. Potem pa se prične	A
Kako si moreš kaj takega domišljati!« odgovori	hladno.	»Zdi se mi tako!« reče in gorko ‒ kakor bi storilo	A
Eliza pa je dejala mehko: »	Hladno	je, pojdiva v sobo!In tudi mrak že nastaja!	A
Lahno se je priklonil. Tudi kontesa je	hladno	nagnila svojo glavico.Ali izpregovorila ni besedice	A
Vzemi!«	Hladno	je pristopil k mizi in urno spravil listine	A
oblila ji je prav odločna rdečica ves obrazek. »	Hladno	je!Pojdiva v sobo!«	A
plamen. Jeremija, nekoliko užaljen, je sicer	hladno	odgovoril: »Kar sem dejal, sem dejal!« ali zahrumela	A
katera ima s Scheffertnom še druga posestva.«	Hladno	je odgovorila: »Zavoljo mene se lahko pajdaši	A
mežnarije je odložil Jurij Kosem svojo pezo v	hladno	travo.Potem pa se je pritihotapil do malega	A
hrast in rval je travo z ruše in je ječal v	hladno	prst.Potem pa se je vzdignil ter planil tja	A
zapisano: Zob za zob!l mPostavimo ga torej na	hladno	noč,l dostavi Luka, mkar mu bo tako ali tako	A
Iz preoranih njiv se je toplo kadilo.	Hladno	jutro zgodnje pomladi je sopeče dehtelo za gorami	A
njej, če se več ne vrne. Kodrolaski je postalo	hladno.	Ogrnila se je z ovčjim kožuhom.	A
je na ognjišču plapolal ogenj. Jutro je bilo	hladno	in Kodrolaski je bilo mraz.Pa je kurila.	A
Jima je bilo vse dni večkrat vroče kakor pa	hladno.	Obdelovala sta les za novo kolišče Ostrorogega	A
zato, da kaj reče, kakor pa bi jo res mrazilo: »	Hladno	je.« »Pod šotorom se ogrejeva,« je odgovoril	A
Priložil je na ogenj. Je postalo kar	hladno.	Se morebiti le kmalu zvedri.	A
Jazbec se je ogrnil s kožuhom. Mu je bilo	hladno,	ko je prišel pravkar iz vode. »Kaj je?« »Karp	A
voljan odnehati. . / . / stran 9 . / »Zunaj je	hladno.	Utegne ti škoditi,« se je obotavljala Jelša.	A
je pričela dvigati rahla megla. Postalo je	hladno.	Neokretni se je zravnal, se obrnil in odšel nazaj	A
padlo na njene bregove. Jutro je bilo jasno in	hladno.	Naselje Čopaste Pribe se je že navsezgodaj vznemirilo	A
Sonce je stalo že dokaj visoko na nebu in prej	hladno	jutro se je ogrelo. Od pridvignjene vzbokline	A
potoka. Ob svitu je postalo tudi pod šotori	hladno.	Zunaj je ležalo na debelo slane.	A
jim je bilo kljub mrazu prej gorko kakor pa	hladno.	Trda kovina je požrla dokaj mrzlega zraka, preden	A
legla mračna senca. . / . / stran 278 . / Kar	hladno	je postalo. Nad prelivi Drave so se preletale	A
potlej noter, zakaj bi jaz na vrt hodila, kjer je	hladno?	« reče ona. »Nečeš, če te prosim?	A
zlobna poteza jih je preprečila; sedaj odgovori	hladno:	»O tem sem hotel pozneje govoriti, ker sem mislil	A
Rekoč, se ozre po okusno opravljeni sobi ter	hladno	pomoli svojo roko krčmarju. »Oh, bolje bi bilo	A
vzdignivši. »Morda isto, kar tebi!« reče pisar	hladno;	»kaj misliš, da nisem videl, kako je Groga danes	A
pripravljena!« »Vse je mogoče,« reče pisar	hladno.	»Kam naj grem pa jaz?	A
žaga je urno tekala gor in dol. Bilo je precej	hladno,	mrzla sapa je vlekla.Vendar starka ni mislila	A
smrti moje tete ne bi bilo mogoče,« reče Leon	hladno,	ker bralec bode uganil, kaj mu je na misel prišlo	A
zaupala. »Vi včasi o tej zadevi niste tako	hladno	mislili,« ugovarja profesor s smehom.»Morda	A
vse te reči? . / . / stran 86 . / Naj ti s	hladno,	mirno krvjó povem najin včerajšnji pogovor in	A
Prosim, dajte mi brž pismo,« pravi Marijan. »	Hladno	je tukaj.Utegnilo bi vam škodovati.	A
je po njenih željah slabo plačeval. Ona ga je	hladno	odpustila, želeč mu srečen pot in niti ne omenivši	A
ne bilo bolje, da bi šli na gorko, zunaj je	hladno.	« Gospodu se je bledo lice nekaj razjasnilo;	A
na debelo ga je napadlo. Tudi je bilo precej	hladno	pod milim nebom in vsakdo se je najrajši že	A
mlada žena pride in pozdravi najprej svaka,	hladno	rekoč: »Bog vas sprejmi, duhovni gospod!« »Zakaj	A
ji odteza roko od plakajočih oči ter govori	hladno	tolažilno: »Bodi mirna, draga moja, in premisli	A
Prestrašena se starka obrne k njej, toda ona molči in	hladno	reče čez nekaj časa: »Naj spim, spim in prespim	A
naglosti, kar bi ti kasneje žal bilo, kadar stvar	hladno	premisliš.« »Žal?	A
Kaj še! V konoplje se uleže, jezik na	hladno	pomoli in hude dneve pozabi.Taki smo vsi.	A
v bližini zverine. Jok je ogrnil burnus: »	Hladno	je postalo in poletje gre h koncu.Po prvem dežju	A
Kar objel bi ga bil. Padar je pa samo	hladno	vprašal: »Ali jo še boli?« »Še.«	A
in ž njim vred notar Koprivec in oba sta se	hladno	poslovila pri družbi. »Jaz sem že slutil, da	A
raztegnivši, obrnila se k bolniku v stolu ter dejala: »	Hladno	je v tej dolini!« »Da, da!« prikimal je oni	A
biva zdaj rodovina vašega strica?« vpraša jo	hladno.	»Še vedno na Dunaju,« deje ona ravno tako, igraje	A
ga je ognila; tudi rekla mu ni drugega nego	hladno:	»Lahko noč!« Zadnje pol ure je bil doktor skoro	A
Sodnika Majarona ni več; pokopali so ga že v	hladno	zemljo in ves trg je žaloval za njim; okrajni	A
je bila izvila in tekla burno k oknu ter na	hladno	steklo naslonila glavo. Peter je stopil k njej	A
še nimate - kumice je treba!« pristavi Pavel	hladno.	Ta opazka povzroči za nekoliko trenutkov	A
»Vrniva se! Pogrešali naju bodo!« velela je	hladno,	Pavel pa je korakal molče za njo.Tikoma pred	A
vpraša zdravnik zevaje. »Jaz,« odgovori odvetnik	hladno,	»kupcev ni bilo in zato je šlo poceni!« »Ah	A
sta ga pri odzdravu merila onadva, pristavi	hladno:	»Slikar Kosan.« »Nadlajtnant Werner,« reče eden	A
zopet v mesto ‒ kamor hočeš?« »Morda!« reče	hladno	ogovorjeni ter položi svoj mokri robec na klop	A
pa kje je vendar Olga?« »Na vrtu je,« reče	hladno	Berg. Kosan je bil malo zardel pri opomnji stare	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani