gozd (101-200)

naj vzame denar. Saj ima vendar gozd, star	gozd,	katerega se Jakob ni nikdar pritaknil.Varoval	A
cerkvi. Pred vojno je tudi Žef oboževal svoj	gozd.	Zahajal je vanj in bilo mu je prijetno.	A
se napotil v semenj, da tamkaj proda konje in	gozd,	kupi pa kravo in par prašičev ter se zmeni z	A
»Žef, Žef, kaj pa delaš!	Gozd	si prodal.Kaj si ob pamet?	A
njivo ste prodali, lahko bi bili takrat prodali	gozd,	poplačali dolgove in še kupili zemlje.Zemlje	A
Zemlje ni nikdar preveč.	Gozd	sam zrase, njive pa ne zrasejo.«Jakob je umolknil	A
polkna, zapahnil vrata ter se že davi odpravil v	gozd,	da bi ne bil priča razdejanju.Vrt pa je pred	A
je grozd, v dalji temeva borov	gozd,	topoli pod hribom šumijo, šumijo	A
senožetmi, najprej listnat, potem teman smrekov	gozd,	ki se je bolj in bolj strmo dvigal više in više	A
Drevje je bilo tako gosto, zelo gosto. Bil je	gozd.	Kar naprej se je zadeval od debla in tako je	A
muko spenjal po strmi stezi, ki je držala v	gozd.	Tako je Okouinokou preživel do zime	A
po kolniku proti gozdu. Kolnik je bil prazen,	gozd	negiben in pust.Venček pa je stal nepremično	A
skrit. Puško je položil na tla, cev je obrnil v	gozd.	Naslonil se je na ukrivljen gaber, se skozi gole	A
zdaj zadel -- svojo čapljo?« In je izginila v	gozd.	Venčku je spet kri udarila v glavo.	A
‘Res je.	Gozd	smo izsekali, macesne smo posekali, hraste smo	A
in ravna dolina, polja in travniki, reka in	gozd,	gore in drevesa, vse to je počasi zbudilo v	A
jo odkuriva iz vasi: na senožeti pojdiva, v	gozd,	najbolje v gozd, tam poznam jamo, živ krst te	A
vasi: na senožeti pojdiva, v gozd, najbolje v	gozd,	tam poznam jamo, živ krst te ne najde,«je govoril	A
hop, pa te zgrabijo. Zato pravim, rajši ven, v	gozd.	« »V gozd, kaj, v gozd,«	A
Zato pravim, rajši ven, v gozd.« »V	gozd,	kaj, v gozd,«se je užaljeno oglasil Ernest.	A
pravim, rajši ven, v gozd.« »V gozd, kaj, v	gozd,	«se je užaljeno oglasil Ernest. »	A
se je užaljeno oglasil Ernest. » Zakaj v	gozd,	če lahko to drugače uredimo.Če bo kdo kaj vprašal	A
prišli do vrha senožeti, kjer se pot izgubi v	gozd,	so se ustavili, da bi se še enkrat ozrli po	A
Vetra ni, ptice ne pojo.	Gozd	pritajeno diha v pričakovanju. V globini	A
utrujeni partizani. Brigada se pomika v smrekov	gozd	- v zatišje.	A
zahvalil, rekel zbogom in se počasi napotil v	gozd.	Ko se je spenjal v hrib ves zatopljen	A
kadar je bil doma, ga je pa Marjanca nagnala v	gozd	po drva.V gozdu se je včasih srečal s Petrom	A
skozi vrbovje, prebredel vodo in se napotil v	gozd.	K večerji ga seveda ni bilo, tako da je Marjanca	A
Zjutraj je Izidor včasih vzel Venca s sabo v	gozd,	da mu je pomagal nastavljati zadrgalice srnam	A
skalnatih otokih in čereh Sredozemskega morja.	Gozd	sabelj obdaja njihove sanje in hrepenenje po	A
bilo kot poprej. Redki bliski so osvetljevali	gozd,	pa mu niso mogli veliko pomagati.Vse poti, vsi	A
mogel odločiti, ali se naj umaknejo nazaj v	gozd	ali pa naj se spustijo v vas.Stopil je nekaj	A
nazaj. Skupaj z moštvom se je pomaknil nazaj v	gozd	in ga razporedil na obronku, pripravljenega	A
stvari dogajale tukaj takrat, ko so lezli skozi	gozd	proti svetlobi. Nemara pa kakšno uro poprej	A
učenjak. Romarjem je rekel: Jaz sem en zimski	gozd	v novembru.Kmetje tega niso razumeli, nekdo	A
črkami natisnjeno ime čudnega kraja: Katinski	gozd	.V časniku, ki ga polni s svojim gradivom nemška	A
skozi tisto luknjo se je prebil med drevesa in v	gozd.	Zrak ni bil nič boljši, tudi iz lišajastega mahovja	A
mora končati. Kolovoz se je spet zarinil v	gozd	in se potlej strmo zagrizel v breg.Zdaj je bilo	A
Molče sta hodila.	Gozd	se je zredčil in spodaj so se pokazale lesene	A
njegovo z vinom prepojeno truplo zakopali zadaj v	gozd.	Neko noč bo tisti sijoči rdečeglavec mahnil po	A
živalice ni več. Tekel je ven, za hišo, v hrib, v	gozd,	za njim pa je veter majal krošnje dreves.Blodil	A
njegovem oknu na tisti strani hiše, ki je gledala v	gozd.	Skupina je trdna, nihče ne ostane na cedilu.	A
To gomazenje je bilo neznosno. Ot je hotel v	gozd,	kjer je temno in hladno, a nevarna tipa na levi	A
in se naposled sprehodil skozi redek, sivkast	gozd.	Menda je dišalo po snegu, četudi je bil dan	A
ušesih, notranje oči pa so videle velikanski	gozd	z oskubljenimi drevesi, temnimi debli in konja	A
skozi dvorišče in čez vrtove v to globačo, v ta	gozd?	Ne, Johan Ot nikoli ne bo razumel zmede	A
Umazana ležišča, samotne poti, nevarni prehodi,	gozd,	cesta, veter in prah.Zdaj je hotel hrupa, ljudi	A
človeških postav. Najprej se je začel temniti	gozd	pod njegovimi nogami, potem je hladna senca	A
ga bo iz nje. Po drugi strani sta se skozi	gozd	pretipala na vrh hriba. Čutila sta, da sta na	A
navzdol in potegnila vse živo in mrtvo s seboj.	Gozd	je bil redkejši, zato pa je raslo nizko in težko	A
prva drevesa. Zdaj sta napredovala skozi redek	gozd	od debla do debla.Mladcu je zmanjkovalo volje	A
razprostiral širok travnik. Na spodnji strani je bil	gozd	in če prideta skozenj, sta na onem koncu.	A
omrtvičeno truplo, je vlekel za seboj in skozi	gozd.	Naravnost gor po ozki poti med trnjem se je	A
vreščale, znoreli psi so s podvitimi repi bežali v	gozd,	železna stena pa se je z golimi meči v rokah	A
prostranstvo in se zakadili čez travnik ali v	gozd.	Kdor je skušal izkoristiti trenutek, da bi jo	A
previsu in omaro nad njim. Ko sta prišla v	gozd,	sta spodaj še zmeraj slišala neznosno kričanje	A
stran 322 . / Spustila sta se skozi redek	gozd,	potem sta šla po slemenu in čez čas sta pod	A
ogenj. Potem se je z naglimi koraki napotil v	gozd.	Kmalu je našel blatno cesto in brez obotavljanje	A
Prijel je za vajeti in ga potegnil za seboj v	gozd.	Mladeniča je potegnil s sedla in ga pustil, da	A
za njim, za njim. Za ovinkom ju je po goltnil	gozd.	Zaustavil je konja in skočil v blato.	A
slabotnih nogah, je zvlekel med drevesa, globoko v	gozd.	Precej daleč od ceste sta že morala biti, ko	A
Franci, z Boltežarjem gresta čez travnik in	gozd,	rad se smeje, z Boltežarjem gresta veliko let	A
dežja v strmem letu mokri spuščali nazaj dol, v	gozd,	v svinjake, na strehe vasi. Stiskali so se okrog	A
samotnih hiš se je izogibala. Globlje v temni	gozd	si ni upala.Kljub temu se je tu in tam preveč	A
pojasnila, na poti pa grejo moški na desno v	gozd,	ženske na levo, voda za umivanje se najde v	A
bližnjici čez blatno polje, skozi vonljiv vlažen	gozd,	po trhlem listju, dišečem po gnilobi in po razpadanju	A
romanja, ob prebujanju jutra, slika kot vlažni	gozd	ali mokra in prebujajoča se trava, pojav sveta	A
- Jaz sem zimski	gozd	v novembru. Kmetje tega niso razumeli, nekdo	A
cesti, na levi so bili široki travniki, na desni	gozd	do ceste.Katarina je hodila z Amalijo in drugimi	A
prostor neznanega hriba ni imel svojih meja,	gozd	ni imel obronka, jasa ni imela varnih tal, prostor	A
na dvoriščih, namesto da bi stopili globlje v	gozd,	kjer je res temno in spolzko, kjer hodijo medvedi	A
je bil navajen iz Zapotoka, preden je šel v	gozd,	sta si s tistim človekom, ki je bi1 nekoč njegov	A
videle, da je s tistim temnim človekom odšla v	gozd,	nemara jo je ugrabil.Bolj ko so razmišljali	A
danes; . / . / stran 175 . / če si šel skozi	gozd,	so te spremljali žareči pogledi iz teme.To so	A
pokrajina in reke, gozdovi in volkodlaki v njih.	Gozd	je nevaren, tema je gosta in polna prikazni	A
zenicami, kozjimi ušesi, konjskimi zobmi, skozi	gozd	se nevidno pomikajo s svojimi čokatimi telesi	A
koti plamen, ki bruhne skozi rjoveča usta.	Gozd,	v katerem je zmeraj tiho rjovenje, brundanje	A
življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.	Gozd	se je slednjič razredčil, odprla se je lepa	A
razdalji je dihal nad njimi sovražni nemški	gozd;	bili so daleč od doma, daleč od svojih dragih	A
notranjost gozda. Ne hodi tja, je rekla, ne hodi v	gozd,	tam so divji možje, poraščeni po vsem telesu	A
zdaj zapustila, kakor bom zapustila to hišo in	gozd	nad njo, sodni sluga čaka, birič bo uporabil	A
in ničesar drugega ne, lahko bodo zbežali v	gozd	kot zajci, lahko se bodo odplazili kot polži	A
zdaj tečejo kot odtrgani z Vergilove verige v	gozd,	a tudi te mu bo vzela, Družba vzame vse, to	A
kaj se dogaja, da jo lahko potegne v najbližji	gozd	ali močvirje, kamor cesarski pandurji na konjih	A
strašno medvedje ime Bärenklau in že so zbežali v	gozd	ali potegnili za vojsko zadnjo svinjo iz hleva	A
se potikajo v trstju ob potokih, da se skozi	gozd	nevidno pomikajo s svojimi čokatimi telesi,	A
in robate ženske sploh ni prepoznal. Šel je v	gozd,	od koder je njegov oče vlačil drva, tega se	A
je z voza z obvezano glavo, vlekla sem ga v	gozd,	zjutraj na nek skedenj.Mislila sem, da je mrtev	A
naenkrat vstal in mahal s sabljo, tekel je skozi	gozd	in se spet onesvestil.Do sem sem ga privlekla	A
jezero in vreščanje galebov, prebudil je polje in	gozd	in krakanje vran.In odzvenel je gor v kristalno	A
jezero in vreščanje galebov, prebudil je polje in	gozd	in krakanje vran. In odzvenel je gor v kristalno	A
dežja v strmem letu mokri spuščali nazaj dol, v	gozd,	v svinjake, na strehe vasi... in zdaj trepeta	A
je govoril Simon Lovrenc, tudi jaz sem zimski	gozd	v novembru, reka ponikalna, slepec, ki išče	A
prišel, oni kima. Izpod šanka, na katerem je	gozd	pivovskih steklenic, potegne nekakšne slušalke	A
od obeh in se prebija skozi gosti, suhljati	gozd	vročih človeških teles.Zdaj se že spet vse giblje	A
tiho in le malo vetra, se počasi potaplja v	gozd,	ob nekem drevesu pa se naglo vzpne navzgor,	A
obraz, telo, nasmeh, zabrisano polje, šumeči	gozd,	dišečo reko, tiho ulico, prosojno goro; vse	A
ustavila in ju gledala, potem je izginila v	gozd.	Toda nekaj trenutkov zatem jo je slišal teči	A
skupaj dogaja res tukaj in res ob tej uri.	Gozd,	molčeč in dihajoč gozd, sam gozd vsenaokrog	A
in res ob tej uri. Gozd, molčeč in dihajoč	gozd,	sam gozd vsenaokrog s tisočerimi očmi, ki v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani