govor (601-700)

dobesedno pomeni "beseda", ima pa tudi pomen "	govor,	argument, razlog". Natančno vzeto je bila retorika	C
Velikokrat krasi literaturo, umetnost in neformalni	govor	in je lahko manirizem zgodovinskega obdobja	C
obstajajo ravni formalnega jezika, ki jih zahteva	govor	o resnih vprašanjih.Knjiga raziskuje tudi retoriko	C
kar je nekdo v resnici rekel. Važno je, da nam	govor,	ki ga najdemo tam, daje nadrobno izrisano podobo	C
najrazličnejših priložnostih. Veliko priložnosti za	govor	je v homerskih epih povezanih z osebnimi srečanji	C
štiriindvajsetem spevu Iliade ali pa Ahilov	govor	v štiriindvajsetem spevu Iliade (559--620),	C
klasični retoriki dobile ime entimeme. Vsak	govor	zase kaže smisel za zgradbo, pa tudi kot skupina	C
se tehnična retorika najbolj osredotoči na	govor,	in to na račun drugih dveh.Je pragmatična, pokaže	C
renesansi se je prerodila kot velika sila. Bolj kot	govor	ali poslušalstvo poudarja govorca; ustvarila	C
Cicero, O naravi bogov 1,93). Enainšestdeseti	govor	filozofa sofista Diona Hrizostoma je njegov	C
Diotima. Morda je bila oseba resnična, čeprav je	govor	nedvomno Platonova dramatska stvaritev.V Meneksenu	C
Aspazijo, ji pripiše slavni Periklov nagrobni	govor	in trdi, da se je od nje naučil nagrobnega govora	C
Platon s tem, ko je pripisal atenski nagrobni	govor	Neatenki Aspaziji, meril na tiste, ki so dovolj	C
mogoče od logografa ali pisca govorov kupiti	govor,	ki se ga je potem stranka poskusila naučiti	C
Trazimah. Nazadnje Sokrat pove, da naj bi imel	govor	tudi epílogos ali sklep, v katerem je povzetek	C
in uporabi retorike. Le svetovali so, naj se	govor	deli na štiri ali več delov zaradi pregledne	C
ékphrasis (ali opis nečesa), prosopopoiía (ali	govor	v skladu z določenim značajem), enkómion (ali	C
kombinirali na različne načine in tako sestavili	govor.	Teme razprave je razdelil učitelj, prosti spis	C
bi morilca izpustili. Tožnik je začel svoj	govor	z uvodom, ki je naveden spodaj.Zlahka bi ga	C
pomembno je, da iz mesta odstranijo oskrunitev.	Govor	v resnični obtožnici bi vseboval prikaz z opisom	C
Platonovega Fajdra mladi Fajdros preučuje Lizijev	govor.	Ker ga je ob prvem poslušanju očaral, pravi,	C
pamet, kot bi se črk, in iz teh je sestavil	govor,	kot bi iz črk besedo.Samo da sofisti, kot pravi	C
Hvalnici Heleni (h 8) govori o moči govora: "	Govor	je mogočen gospod, ki z najmanjšim in najbolj	C
koncu svoje Hvalnice Heleni označi Gorgias ta	govor	kot paígnion, "otroško igro, razvedrilo".Anekdote	C
njegova druga dela. Proti sofistom je programski	govor,	ki ga je sestavil in objavil kmalu potem, ko	C
rhetorikós), temveč mu je ljubši izraz lógos ali "	govor"	, izobraževanje, ki ga ponuja, pa imenuje "filozofija	C
pogledov na izobraževanje, si moramo ogledati dolg	govor	z naslovom Antidosis, ki ga je objavil okoli	C
odgovoril na naraščajoče kritike zoper sebe.	Govor	ima obliko sodne obrambe v procesu za antídosis	C
politike in zgodovine ter ponavlja, da se mora	govor	ukvarjati z "najvišjimi" predmeti, pri čemer	C
besedna in retorična. Izokratovo mnenje, da je	govor	podlaga za vodilno vlogo v družbi, je iz predmeta	C
devetnajstega stoletja. Najboljši Izokratov	govor	je Panegirik, ki ga je objavil okrog leta 380	C
pismenosti, ki je omenjena v prvem poglavju,	govor	pa je s tem dejanjem prešel v književnost, kar	C
Ciceronovem spisu O določitvi snovi (2,8), kjer je	govor	o dveh "družinah" učiteljev v obdobju po Izokratu	C
izražanje, bolj slavnostni kot svetovalni ali sodni	govor,	bolj slog kot argument, bolj razširitev snovi	C
MESTO nam je odkrilo [filozofijo] / in počastilo	govor,	/ po katerem vsi hrepenijo, / tiste, ki so ga	C
brezumneži pa jih dobro izvršijo, / lep in umetelen	govor	pa ni nikoli v lasti izprijenih (slabih), /	C
od nas, / in da tisti, ki dobro uporabljajo	govor,	/ niso vplivni le v svojih deželah, / ampak	C
govore s podobno tematiko. V grščini se je tak	govor	imenoval meléte, v latinščini pa declamatio	C
klasične grške zgodovine in sestavil primeren	govor	za to priložnost.Lahko je na primer odgovarjal	C
na primer odgovarjal na kak slaven Demostenov	govor	ali pa ga je celo poskušal prekositi, tako da	C
poskušal prekositi, tako da je sam sestavil	govor	na isto temo v Demostenovem slogu. Druga vrsta	C
panegirik [panegyrikós], ki je, natančno vzeto,	govor	ob prazniku, gamélion ali govor ob poroki, genethliakós	C
natančno vzeto, govor ob prazniku, gamélion ali	govor	ob poroki, genethliakós ali govor ob rojstnem	C
gamélion ali govor ob poroki, genethliakós ali	govor	ob rojstnem dnevu, prosphonetikós ali nagovor	C
ali nagovor vladarju, epitáphios ali nagrobni	govor	in številne druge oblike.Razpravo o teh oblikah	C
sofistične tradicije in isto velja v Ameriki za	govor	na Memorial Day ali četrti julij ter za govore	C
relevantne" digresije zelo značilne. Tudi Antifontov	govor	O umoru Heroda vsebuje eno (64-73), še zlasti	C
nazadnje predlagal, da bi plačal globo. Ta	govor	vsebuje odlomek, ki ima zvezo s kasnejšo Platonovo	C
razloži svoje misli o smrti, ki sestavljajo tretji	govor	Apologije.Med drugim pravi:	C
tudi zgodovinsko res. Vendar mu dovoli en dober	govor	(456a7--457c3), v katerem Gorgias jasno razmeji	C
avtoriteto, ki izpričuje pomembno vlogo govora;	govor	mu pomeni pripomoček za lastno napredovanje	C
Ob nastanku dialoga je bil Lizias že mrtev.	Govor	je vznemirljiv tako za Fajdra kakor za Sokrata	C
mnenju v govoru pomanjkljivo, je metoda, saj se	govor	ponavlja in ima slabo zgradbo.Zato sam sestavi	C
ima slabo zgradbo. Zato sam sestavi boljši	govor	na isto temo, le da si zakrije glavo, da bi	C
Vrne se in Fajdru prizna, da je bil njegov	govor	grozen, ker je predstavljal ljubezen kot nekaj	C
človeka najveličastnejša izkušnja. Sokratov	govor	prevevata mističen žar in lepota podob, ki navdihujeta	C
videnje religioznega filozofa. Drugi Sokratov	govor	ni jasen nasledek opisa dobre retorike v Gorgiju	C
dobrim in slabim na polju ljubezni. Lizijev	govor	pridobi točko za zlo; v prvem Sokratovem govoru	C
glas in privede do tega, da Sokrat pove drugi	govor	in da zmaga prava in filozofska retorika.Ta	C
predmet v logične kategorije (263b6--9). Lizijev	govor	je primer govora, ki se mu to ni posrečilo,	C
seboj povezanih delov: "... da mora biti vsak	govor	kot živo bitje organsko povezan in mora imeti	C
katero dušo in iz katerega vzroka mora kak	govor	prepričati ali katera se ne da pregovoriti.	C
svojih poslušalcev? Kako bi lahko prilagodil svoj	govor	raznoterosti duš, ki jih je verjetno mogoče	C
zamrznjena v eno obliko, namreč v zaključen	govor,	ki zastavi in dokaže določeno tezo, ne da bi	C
in preden se prepriča o naravi duše in potem	govor	uredi in razdeli ter raznoliki duši dodeli raznolike	C
vzrok v najbolj splošnem pomenu je vrsta, ki ji	govor	pripada -- Aristotel pride do sklepa, da obstajajo	C
osebni značaj govorca, kot ga ta izžareva skozi	govor;	govornik bi moral dajati vtis, da mu gre zaupati	C
opredeli elemente govornega dejanja kot govorca,	govor	in poslušalstvo.Sodobni retoriki bi dodali še	C
hotel, da bi bila ta univerzalna. Kdor posluša	govor,	pravi, mora biti razsodnik ali pa ne.V drugem	C
pa Aristotel obravnava manj zadovoljivo. Tak	govor	imenuje "epideiktičen" ali "slavnosten" in pravi	C
govorništvu v nekem smislu razsodnik, koliko je	govor	učinkovit.Na splošno pojmuje pod slavnostnim	C
spodbujati h konkretnim dejanjem. Tudi pozdravni	govor	za dostojanstvenika na obisku, zahvalni govor	C
govor za dostojanstvenika na obisku, zahvalni	govor,	kakršnega je imel Cicero pred senatom ob vrnitvi	C
na to, kar je dejansko prisotno in o čemer je	govor"	. Tópos pomeni v grščini "kraj", "mesto"; logični	C
Ta sistem naj bi učencu pomagal najti snov za	govor.	Potem ko preuči naravo primera, se mora osredotočiti	C
ali exordium (1,20--26) poslušalce pripravi na	govor.	Vsak poslušalec naj bi postal benevolus, attentus	C
stoletju pr. Kr. je postalo vprašanje, ali mora	govor	vsebovati vse dele v predpisanem zaporedju,	C
lahko učenec pomaga, da si zapomni kakršen koli	govor.	Ozadje je fizično okolje, ki ga učenec pozna	C
uporablja še danes, a je težak, še posebno za dolg	govor.	Verjetno je najbolj pripraven za urjenje spomina	C
srednjem veku, ko so praktične priložnosti za javni	govor	že usahnile.Res je, da Kvintilijanov vpliv skozi	C
Kornelijinih pismih, o Hortenziji pa pravi, da se njen	govor	pred Oktavijanom, Antonijem in Lepidom "še zdaleč	C
stoletju po Kr. Ker nam Kvintilijan pove, da so	govor	še lahko brali okoli leta 95, ko je objavil	C
srednjeveških in renesančnih vladarjev. Hortenzijin	govor	je sodni in se poteguje za pravico.Začne z vprašanje	C
je obravnaval celotno argumentacijo, celoten	govor,	v Kvintilijanovem primeru pa celoten vzgojnoizobraževalni	C
retorika" v svojem prvotnem pomenu nanaša na	govor.	Beseda "literatura" pa je, ravno nasprotno, izpeljana	C
podobno versko ali politično funkcijo kakor	govor.	Homerske epe, grške tragedije in komedije so	C
četrtega stoletja, je sofistični slavnostni	govor	postal pesem v prozi.Tako so zapolnili literarno	C
kjer je stvarjenje najprej opisano kot Božji	govor	in ne kot Božje dejanje: "Bog je rekel: 'Bodi	C
najznačilnejša oblika daljšega govora "zavezni	govor"	, to je nagovor, ki temelji na predpostavki,	C
izraelskim ljudstvom obstaja zaveza. Zavezni	govor	običajno najprej utrdi Gospodovo avtoriteto	C
celotno Staro zavezo kot na en sam orjaški zavezni	govor,	ki ga sestavljajo pripoved o dejanjih Boga do	C
klasičnega javnega nagovora. Primer tega je	govor	v štiriindvajsetem poglavju Jozuetove knjige	C
Kot pričo tega postavi kamen. Zavezni	govor	v Prvi Samuelovi knjigi (12) sledi enakemu vzorcu	C
Ezekielove knjige vidimo, kako je mogoče zavezni	govor	prirediti okoliščinam prerokovanja. Starozavezno	C
zanimiva, saj vsebuje vrsto napotkov za dober	govor.	Ti so podobni egipčanski modrostni književnosti	C
kot poroča Matejev evangelij (5,1), govoril "	govor	na gori".Možno je, da je ta pridiga sestavljen	C
gradivo v različnih kontekstih. Vendar pa je "	govor	na gori" najobsežnejši primer Jezusovega pridiganja	C
nekakšno predstavo o tem, kako bi moral biti	govor	urejen in podan.In ker so evangelije in pisma	C
na glas, jih je skupnost nujno sprejemala kot	govor.	Avtorji štirih evangelijev se nekoliko razlikujejo	C
krščanstvu, kot jih zasledimo drugje. Štefanov	govor	(7,2--53), ki razjezi velikega duhovnika in	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani