nova beseda iz Slovenije
možaškega samostana, v šestih vaseh pa je bilo | gospostvo | upravičeno tudi do gornine.Analogno z ostalimi | C |
pokojnega Rencza. Da v posel ni bilo vključeno | gospostvo, | lahko poleg razmeroma nizke zastavne vsote sklepamo | C |
Šele 1343 so torej Goriški zastavili celotno | gospostvo, | ki je tokrat ostalo v rokah grofov iz Krupe | C |
zastavnine dolguje še 424 mark ß. Kdaj točno je bilo | gospostvo | iz zastave rešeno, ni znano, vsekakor pa pred | C |
Vsekakor pa je Majnhardov oskrbnik nadzoroval | gospostvo | leta 1385, ko mu je Majnhard izdal odlok, naj | C |
sinovoma Henrikom IV. in Janezom Majnhardom | gospostvo | pripadlo slednjima in tako kontinuirano ostalo | C |
poslovanje gospostva obračunal goriški oskrbnik. | Gospostvo, | ki je bilo sredi 14. stoletja v posesti Krških | C |
5 naseljenih in 23,5 pustih hub v 28 vaseh, | gospostvo | je pobiralo desetino od stotih hub in pol, pripadali | C |
postavljeni glavar, sta hubi prišli pod švarceneško | gospostvo | šele 1403, vendar ne za dolgo, saj sta bili | C |
primeru zastave ni bil podeljen. Kadar pa je bilo | gospostvo | pod neposredno grofovsko upravo, je z njimi | C |
svojim gradiščanom. Proti koncu stoletja je | gospostvo | spričo večkratnih delitev izmenoma prehajalo | C |
Bavarskega. Ob delitvi l. 1386 | gospostvo | Hošperk sicer najdemo med posestjo, ki je pripadla | C |
oz. Ljubljane. Medtem ko je bilo tamkajšnje | gospostvo | v petdesetih letih oddano v dveh delih rodbinama | C |
med leti 1360 in 1367 Majnhard VII. celotno | gospostvo | zastavljal bratom iz Colloreda. Belgrado skupaj | C |
Evfemiji. Ni povsem jasno, na kakšen način je | gospostvo | spet prišlo v roke Goriških.Dejstvo je, da se | C |
da blago čim bolje spravi v promet. LOŠKO | GOSPOSTVO | FREISINŠKE ŠKOFIJE A) TERITORIALNO-POSESTNI | C |
prenesemo na celotno 15. stoletje. V tem času je | gospostvo | sestavljalo 17 žup oz. uradov (supp, officium | C |
UPRAVE POSESTI Pri organizaciji ozemlja se je | gospostvo | naslonilo na obstoječe župe.Te so bile spremenjene | C |
stoletje postopno upadal. Okoli leta 1400 je | gospostvo | pobralo približno dve tretjini svojega prihodka | C |
Največji obseg so dela dosegla leta 1400, ko je | gospostvo | v ta namen investiralo 451 mark ali 43,5% celotnega | C |
omeniti odvetščino v višini 12 mark, ki jo je | gospostvo | na račun deželskega sodstva vsako leto plačevalo | C |
1441, v času celjsko-habsburške vojne, je npr. | gospostvo | porabilo 286 m ß, 6 gld in 240 modijev ovsa | C |
bi mogli trditi za žito. V povprečju ga je | gospostvo | 24% še vedno namenjalo za plačevanje uradnikov | C |
prihodka. Freisinškemu škofu je prinašalo loško | gospostvo | v obdobju 1396-1400 v povprečju 870 mark soldov | C |
stoletju začel zamenjevati denar. Tega je | gospostvo | na eni strani pridobivalo s prodajo pridelkov | C |
knjiga iz obdobja 1437-1441. V tem času je loško | gospostvo | večino letnega dobička pošiljalo škofu v več | C |
Voglajno - del tega ozemlja je kasneje zasedalo | gospostvo | Anderburg. Ta precej obsežni teritorij, ki ga | C |
glavnih fevdov, Kunšperk in Rogatec. Malo | gospostvo | Lušperk so krški škofje sprva oddajali v fevd | C |
Gerold prav od njih z lastnimi sredstvi odkupil | gospostvo, | katerega donos je bil ocenjen na 60 mark, in | C |
zavidljiv gospodarski položaj. Kasneje so škofje | gospostvo | spet oddajali v fevd, vsekakor še leta 1404 | C |
Nekako do konca tridesetih let nastopa malo | gospostvo | kot samostojna gospodarsko-upravna enota, kasneje | C |
obračunih ne razpolagamo z ustreznimi podatki. | Gospostvo | Kunšperk so od leta 1395 pa vse do izumrtja | C |
mnogimi drugimi - obljubila izročiti tudi to | gospostvo, | tamkajšnjim uradnikom pa ukazati, naj izročijo | C |
celjsko posest, Juriju Dienstlu, že marca pa je | gospostvo | Kunšperk skupaj z mitnino za 600 funtov črnih | C |
zastavil Gašperju Esenkoferju. Ta je leta 1461 | gospostvo | vzel v zakup za nadaljnja štiri leta.Letna zakupnina | C |
redno izplačeval zakupnino v višini 332 mark dW. | Gospostvo | srečujemo v škofijskih obračunih do leta 1470 | C |
varovanje gradu v običajnem znesku, bi bilo | gospostvo | že brez kakršnihkoli drugih izdatkov avtomatično | C |
najobičajnejši logiki razumeti v smislu, da je | gospostvo | po izumrtju vazalov zapadlo nazaj prvotnemu | C |
22. nov. 1475, ko je Viljem Turjaški prejel | gospostvo | v oskrbo od deželnega kneza). Tudi obseg posesti | C |
43/b). Ne glede na dejstvo, da je kunšperško | gospostvo | zaradi visoke deželnoknežje zakupnine škofiji | C |
mogoče oceniti na podlagi podatkov za mokronoško | gospostvo, | kjer je krški administraciji z umetnim vzdrževanjem | C |
centralne vloge, ki jo je v tem času imelo vitanjsko | gospostvo. | O tem govori upad izdatkov obeh v šestdesetih | C |
Bizeljskega pa tudi iz okolice Bevč (vitanjsko | gospostvo) | , in sir, produkt vitanjskega gospostva, so tovorili | C |
blagajn krške škofije v Marki. GORNJEGRAJSKO | GOSPOSTVO | LJUBLJANSKE ŠKOFIJE A) TERITORIALNO-POSESTNI | C |
Trauta razdelila svoje sklenjeno teritorialno | gospostvo, | allodium suum Obbremburch, ki se je raztezalo | C |
upravnem pogledu je bilo gornjegrajsko samostansko | gospostvo | razdeljeno v 13 zemljiških uradov, ki so jim | C |
upravno strukturo nudijo viri šele za čas, ko je | gospostvo | prešlo v last ljubljanske škofije.Zaradi zgolj | C |
Desetino (570 mark ali 40% letnega dohodka) je | gospostvo | pobiralo na večini svojega ozemlja razen v uradih | C |
vina sta odtegnili okoli 6% letnih izdatkov. | Gospostvo | je redno odvajalo sredstva za obdelovanje lastnih | C |
zadolževanju. Pri tem je v vlogi kreditorja nastopalo | gospostvo | oziroma njegov oskrbnik.Tovrstno kreditiranje | C |
zelo malo. Z izjemo 37,5 mark soldov, ki jih je | gospostvo | na račun odvetščine letno odvajalo stolnemu | C |
prvotne lastniške cerkve, so imeli svoje izvorno | gospostvo | v rokah do leta 1397, kar naj bi bilo v skladu | C |
REALIZACIJA DOBIČKA Glede na to, da je obravnavano | gospostvo | služilo povsem specifičnemu namenu - zagotavljanju | C |
Z vidika gospodarske zgodovine je zemljiško | gospostvo | v prvi vrsti organizacijska gospodarska enota | C |
prevladoval pri nižjih uradnikih, ki jih je | gospostvo | praviloma rekrutiralo iz podložniških vrst, | C |
kopališko dejavnost, od katerih je zemljiško | gospostvo | običajno pobiralo določene pristojbine (izrecno | C |
(izrecno dokumentirano za loško in kamniško | gospostvo | ter za gospostvo ljubljanskega stolnega kapitlja | C |
dokumentirano za loško in kamniško gospostvo ter za | gospostvo | ljubljanskega stolnega kapitlja). 3) Davki. | C |
lastnosti so združevala klevevško in gornjegrajsko | gospostvo | ter gospostvo ljubljanskega stolnega kapitlja | C |
združevala klevevško in gornjegrajsko gospostvo ter | gospostvo | ljubljanskega stolnega kapitlja. Povsod je delež | C |
tovrstna opažanja omejujejo le na pliberško | gospostvo. | Za pojav zaenkrat ne najdem zadovoljive razlage | C |
diferenciacija je najbolj očitna v primerih, kjer je bilo | gospostvo | razdeljeno v urbarialni in deželskosodni urad | C |
stoletja), in sicer 68% (koroško pliberško | gospostvo, | za primerjavo, pa 44%). Najverjetneje moramo | C |
stoletje) z 61% približuje freisinško loško | gospostvo, | vendar pade odstotek celotne freisinške kranjske | C |
hlebov, ki jih je potrošilo oz. kompenziralo | gospostvo) | .Upad prodaje se je odražal tudi v proizvodni | C |
Kranjskem in v Istri (16 enot) 81,5% ter koroško | gospostvo | Pliberk (4 enote) 81%; goriška deželnoknežja | C |
upravni aparat; gledano v celoti: 42% (loško | gospostvo | 45%, klevevško 32%).Z zelo specifičnimi in zato | C |
iz postavke sprotne porabe. Za gornjegrajsko | gospostvo | je to ob relativno nizkih izdatkih za uradniške | C |
preseneča le razmeroma visok odstotek za loško | gospostvo, | vendar je tu svoj delež prispevala oddaljenost | C |
primera omogočata dolgoročno obravnavo: freisinško | gospostvo | Škofja Loka s stoletno, vendar prekinjeno serijo | C |
krajša nekajletna obdobja: petletje 1395-1399 za | gospostvo | Klevevž, 12-letno obdobje 1436-1447 s prekinitvijo | C |
urad Gamberk, osemletno obdobje 1493-1500 za | gospostvo | Gornji Grad in tri leta poslovanja (1497-1499 | C |
a) Dolgoročni razvoj 1) Freisinško | gospostvo | Škofja Loka Prihodki. | C |
ki je do leta 1500 (z edino izjemo l. 1495) | gospostvo | ni več doseglo.Rahel, a konstanten upad prihodka | C |
načrtna prodaja sira večjim odjemalcem, kar je | gospostvo | v prvem sunku prikrajšalo za okoli 50 m ß letno | C |
priča zaporedje dogodkov, ki so imeli na loško | gospostvo | neposreden ali posreden vpliv: 1) Leta 1417 | C |
grofa Hermana II. Celjskega, zastavil loško | gospostvo | za dobo štirih let svojemu očetu. 2) Med celjsko | C |
Med celjsko-habsburško fajdo 1437-1443 je bilo | gospostvo | izpostavljeno pustošenju, posebno leta 1439 | C |
izrednimi razmerami, v katerih se je takrat znašlo | gospostvo. | Ob koncu 14. stoletja je v Škofji Loki potekal | C |
207 m ß. V obdobju med 1437 in 1441 je bilo | gospostvo | priča spopadov med celjsko in habsburško vojsko | C |
deželnoknežjo vojaško posadko. V enem letu je | gospostvo | zanjo potrošilo okoli 286 mark, 6 dukatov in | C |
med 39 (l. 1447) in 100 lb dW (1448). Drugič, | gospostvo | se je še vedno bojevalo s pogostim opuščanjem | C |
b) Kratkoročni razvoj 1) Freisinško | gospostvo | Klevevž.Petletno poslovanje gospostva (1395 | C |
v povprečju presegali redne za tretjino, je | gospostvo | v tem času le leta 1395 poslovalo z malenkostno | C |
delež pšenice in rži vsega 14%, pocenitev za | gospostvo | gospodarsko pomembnejšega ovsa (22% celotnega | C |
oziroma manjšimi primanjkljaji. 3) Gornjegrajsko | gospostvo | ljubljanske škofije.Najprej pojasnilo: ohranjenost | C |
leta obračuni ne beležijo - vemo namreč, da je | gospostvo | krilo sprotno porabo predvsem iz naturalnih | C |
duhovnikom in osebju (med 126 in 192 m ß). 4) | Gospostvo | ljubljanskega stolnega kapitlja.Kolikor je sploh | C |
ustreza dejanskemu stanju v primerih, ko je | gospostvo | zajemalo tudi neobdelano posest oziroma ko so | C |
zgolj na ljubljanski vicedomski urad in morda | gospostvo | Svibno (po letu 1397). Vso ostalo posest so | C |
po velikosti daleč prednjačilo tu obravnavano | gospostvo | Pliberk z okoli 615 hubami.Precej manjši je | C |
škofije v Marki (978 hub) in ljubljansko škofijsko | gospostvo | Gornji Grad (972 hub), posest ljubljanskega | C |
freisinških kranjskih posestih. Kompaktno loško | gospostvo | je sploh edini primer velikega teritorialnega | C |
- delež dobička 68%. Koroško deželnoknežje | gospostvo | Pliberk: donos v dvajsetih letih 15. stoletja | C |
978 hub - delež dobička 52%. Gornjegrajsko | gospostvo | ljubljanske škofije: donos ob koncu 15. stoletja | C |
- velikost 1030 hub - delež dobička 45%. | Gospostvo | stolnega kapitlja ljubljanske škofije: donos | C |
vzorca očitno izpada le koroško deželnoknežje | gospostvo | Pliberk (0,973 m ß/hubo). Čeprav so na prvi | C |
deželnoknežja posest 1 m 76 ß, gornjegrajsko | gospostvo | 1 m 58 ß, krška škofijska posest v Marki 1 m | C |
knezov (okoli 1). Od tega nekoliko odstopa le | gospostvo | ljubljanskega kapitlja (64%), ki pa ga zaradi | C |
gospostvi. Izrazita izjema je koroško deželnoknežje | gospostvo | Pliberk, ki po deležu dobička (72%) celo prednjači | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |