gorje (301-400)

Kosobrin mrtev in se ne gane več? ... Ubili ste ga ‒	gorje,	ubili ste ga!... «	A
stric Bedanec, dobrega človeka ste umorili.	Gorje	vam bo zdaj, stric Bedanec, strašno gorje!«	A
Gorje vam bo zdaj, stric Bedanec, strašno	gorje!	« »Tiho, pobič!« je zagodrnjal Bedanec.	A
nazaj v kočo. In bo spet trpljenje tam in silno	gorje	... Kekca je zazeblo, ko se je domislil Bedanca	A
prijela v strahu za glavo. »Jutri pride semkaj ‒	gorje	bo nama jutri ...Reši me, Kekec, strašnega Bedanca	A
nisem. Saj sem ti rekel onile dan, da ti bo še	gorje,	ker si umoril siromašnega Kosobrina. A glej	A
Lahko jo srečava tu na potu in potem bo nama	gorje!	« »Ne bova je srečala, Mojca, ne bova je srečala	A
»Pa ga pograbi ...	Gorje	mu bo potem, ker Pehta je strašno huda nanj	A
lahko zapazi, da sem ji odnesel stekleničico.	Gorje	potem, če se mi beg ne posreči.« ‒ Kekec se	A
upam niti prsta dvigniti, da bi ga rešil. Oj,	gorje,	gorje!« In Rožleta je vedno bolj grizlo v srcu	A
prsta dvigniti, da bi ga rešil. Oj, gorje,	gorje!	« In Rožleta je vedno bolj grizlo v srcu in mu	A
Martuljek je pač varnejši.	Gorje,	če se na Dobraču utrgajo tiste skale, ki gledajo	A
»Vso ziljansko dolino je zasul.	Gorje,	gorje nesrečnikom!« Dolgo je stal tam in od	A
»Vso ziljansko dolino je zasul. Gorje,	gorje	nesrečnikom!« Dolgo je stal tam in od groze	A
ženo, sem vzrojil. Na prste sem jim stopil in	gorje,	če sem zalotil koga pri tatvini!Kaznovani so	A
»Zdajle zamahne z roko in nas začara. In	gorje	nam bo!« »Kaj hočete od mene, razbojniki?« je	A
jo ukradel samo ti. Pa ne taji, sicer ti bo	gorje,	če me le malo nalažeš!« Gab je utegnil šele	A
živali za vselej minila. . / . / stran 80 . /	Gorje	mu bo, gorje!« Mož je zažugal s pestjo in odšel	A
minila. . / . / stran 80 . / Gorje mu bo,	gorje!	« Mož je zažugal s pestjo in odšel iz koče.	A
Prerok govori:	Gorje	vam, ki hišo k hiši stavite, vinograd k vinogradu	A
dan in planili bomo iz skrivališča; takrat vam	gorje,	fašisti in beli!«Ali pa: »Dan zmage prihaja	A
zavzdihnil Bergant, »če pa ste me ogoljufali -	gorje	vam!«Pljunil je v stran in odšel za vrtovi k	A
rekupčevalci s konji bi lahko nekaj prispevali. Kajti	gorje	nam, če bi kdaj izpustili občino iz svojih rok	A
mi kdo zastonj delal. Še sveto pismo pravi:	gorje	tistim, ki izkoriščajo.Farovške njive dajejo	A
Pred Bogom boš dajal odgovor za to dejanje in	gorje	ti, če je Katarina zame izgubljena.« Govoril	A
Vipavski je samo zmajal z glavo in vzkliknil: »	Gorje	meni in Bog me varuj, da bi moral kdaj tudi	A
in Bog me varuj, da bi moral kdaj tudi reči:	Gorje	tebi, Juri Devinski.Naša domovina je izgubljena	A
Rajmonda, se še niste odkrižali vseh izdajalcev.	Gorje	nam, če bi eden teh izdajalcev izvedel za tajni	A
je, ta izdajalec, ali jaz ga najdem in potem	gorje	mu.« Gemonski je planil proti izhodu in začel	A
to. Kakor bi govoril sam s seboj, je rekel: »	Gorje	Senožečam!Vsi prebivalci do zadnjega poplačajo	A
njega denar za odpustke, za maše in očenaše in	gorje	umirajočemu človeku, ki ima kak zlat pri hiši	A
bi bili sinovi, bi bili morali na vojsko in	gorje	jim!« »Papirje sem!«	A
noči. Nima rjuhe, nima zglavnice, nima odeje,	Gorje,	gorje! Nekdo zakriči in vsi vojaki morajo v	A
Nima rjuhe, nima zglavnice, nima odeje, Gorje,	gorje!	Nekdo zakriči in vsi vojaki morajo v vozove	A
jaz imam ... ti boš videl ničvrednež, kaj imam!	Gorje	ti! Človek med pečjo in posteljo šari, drsa	A
hčere trešči po očetu, tik družice po drugu. O	gorje	mi!Zaletel sem se vstran za grmom in njegov	A
Prijateljstvo ni več čast!	Gorje	mi, kaj je še sveto, kaj veliko, mogočno v življenju	A
se na lovska pravila! Ves čas sem ji delal	gorje.	Dovolj je.	A
«	Gorje,	če bi ga vprašal.Prepričan je, da vse ve, in	A
pa se mečemo ob tla pred svetovnimi jeziki,	gorje	tistemu, ki bi v okostenelo časnikarstvo, ki	A
mi naročajo sli edinega Boga neba in zemlje.	Gorje	vam, sleduhi in ovaduhi, izmečki človeškega	A
zadušili onemogli krči njenih izjokanih prsi. Toda	gorje	ti, ubogo dekle belanskih globač. Karničnik	A
po licih ji je lila solza za solzo. »Joj,	gorje	meni,« je vzdihala in jecala v predpasnik.	A
radoval Os . / . / stran 143 . / man paša. »	Gorje	Ljubljani!Ako se nam ne vda zlepa, jo požgemo	A
važno, kakor bi slonela res vsa blaginja in vse	gorje	Ljubljane na njegovih suhih ramah.Nasmehnil	A
opustošijo deželo. Če pridejo pred Ljubljano,	gorje	okolici in tudi nam ‒ nihče jih ne bo oviral	A
pregovoru: širok kaftan ima dovolj prostora za vse	gorje.	Ob sencih so mu mahali sesvedrani pajes.	A
dotaknil svoje brade, češ da ostane mož beseda. »	Gorje	tebi, ako varaš nas tako kakor svoje rojake	A
je v trenutkih zamaknjenosti pozabila bedo in	gorje.	Kolikokrat je gledal to vzvišeno, nedostopno	A
filozofije! Bral sem in študiral, da bi pozabil svoje	gorje	...Ali!	A
Gorenj′c iskreno govori, Dolenj′c pa ne laže. ◆	Gorje	tistemu, ki ga ljudje pomilujejo. ◆ Gospoda	A
Ovadba marsikomu draga je, plačilo zanjo je	gorje.	◆ Ovca cela, volk pa sit, to ne more bit′.	A
dobro, dokler ti mene zmoreš; kadar pa jaz tebe,	gorje	ti. ◆ Vino še modreca znori.	A
desni strani moraš s temi škarjami odstriči.	Gorje	pa nam, če odstrižeš tiste na levi strani: me	A
Zdaj se vrne kralj žalosten na drugi svet, a	gorje,	pozabil je pot. Dolgo časa je blodil po gozdovih	A
vstaniva in pojdiva domov, hlapec naju že išče in	gorje	nama, če naju dobi.« Ko to izreče, vstaneta	A
Ročno vam pripeljem tatu. Toda	gorje,	če mi pred sončnim zahodom odkrijete zlatega	A
za to,« mu je odvrnila kačja kraljica, »toda	gorje	ti, če nas izdaš!« Deček je prisegel kačji kraljici	A
Notri zagleda tudi svojo sestro, ki ji pravi: »	Gorje	nama, sestrica, v peklu sva, od koder ni rešitve	A
tvoj oče zdravilno jabolko, sicer bo prepozno.	Gorje	pa tebi in bratoma, če ne ubogaš!« Te besede	A
ki je bila že cenzurirana, naslednji stavek: »	Gorje	deželi, katere ministri so osli!« Minister si	A
bližnje. Če iščem sebi mir, nakopljem drugim	gorje.	Če hočem neodvisnost, padem v nič.	A
na svojih kolenih in je bilo pozabljeno vse	gorje,	le narkoza ne.	A
Kakor lačni plameni segajo krog vsakogar in	gorje,	kogar omamijo in zvabijo! Proti jutru Bilo je	A
visokem, belem čelu je stalo zapisano njeno	gorje.	Včasih je Mimica pritekla k njej in tik pred	A
nad otroki, nad sinom, ki ga je ubila. »Oh,	gorje,	gorje!« Še hitreje je drvela nizdol po strmini	A
otroki, nad sinom, ki ga je ubila. »Oh, gorje,	gorje!	« Še hitreje je drvela nizdol po strmini.	A
peruti so utripale čedalje hitreje in močneje.	Gorje!	Po njeni krivdi se utegne zgoditi nesreča, če	A
moram Woburn Abbey obdržati v rodbinskih rokah.	Gorje,	da bi prišel v tuje roke.Zato ga skušam na vse	A
Klobuka si na primer ne smete kako pritrditi.	Gorje,	če bi si klobuk pritrdili s podbradno pentljo	A
ozemljih. Tem ljudem je vojna preprosto neprestano	gorje,	ki vihra sem ter tja nad njihovimi telesi kakor	A
In jaz? Jaz sem v tem obredu nastopal -	gorje,	če je kdo padel iz svoje vloge! - kot pripovedovalec	A
če boginja v pesnitvi toži: Joj mi ubogi,	gorje,	nesrečna jaz mati junaka, ker sem rodila	A
vendar se je modrost potrdila v svojih delih.«	Gorje	nespokorjenim mestom Tedaj je zače	A
njegovih čudežev, ker se niso spreobrnila: *21 »	Gorje	ti, Horazín!Gorje ti, Betsájda!	A
»Gorje ti, Horazín!	Gorje	ti, Betsájda! Če bi se bili v Tiru in Sídonu	A
kamen na vrat in se potopi v globino morja. *7	Gorje	svetu zaradi pohujšanja!Pohujšanje sicer mora	A
pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, toda	gorje	človeku, po katerem pohujšanje pride. Če te	A
in kdor se bo poniževal, bo povišan. *13 A	gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
bi radi vstopili, pa ne pustite. *14 *15	Gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
za sina pekla, dvakrat hujšega od sebe. *16	Gorje	vam, slepi vodniki, ki pravite: ‘Če kdo priseže	A
prestolu in pri tistem, ki sedi na njem. *23	Gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
Komarja precejate, kamelo pa požirate. *25	Gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj. *27	Gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
znotraj pa ste polni hinavščine in krivice. *29	Gorje	vam, pismouki in farizeji!Hinavci.	A
polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. *19	Gorje	pa nosečim in doječim v tistih dneh! Molíte	A
človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda	gorje	tistemu človeku, ki ga izdaja!Boljše bi bilo	A
je na polju, naj se ne vrača po plašč. *17	Gorje	pa nosečim in doječim v tistih dneh!	A
človekov sicer odhaja, kakor je o njem pisano, toda	gorje	tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega	A
izhajala moč in je vse ozdravljala. Blagri in	gorje	Jezus se je ozrl po svojih učencih	A
namreč njihovi očetje ravnali s preroki. *24 A	gorje	vam, bogataši, kajti vso tolažbo že imate!	A
vam, bogataši, kajti vso tolažbo že imate! *25	Gorje	vam, ki ste zdaj siti, kajti stradali boste	A
vam, ki ste zdaj siti, kajti stradali boste!	Gorje	vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali	A
smejete, kajti žalovali in jokali boste! *26	Gorje	vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas	A
bo Sódomi na tisti dan kakor temu mestu.«	Gorje	nespokorjenim mestom »Gorje ti,	A
nespokorjenim mestom (Mt 11,20‐24) *13 »	Gorje	ti, Horazín!Gorje ti, Betsájda!	A
*13 »Gorje ti, Horazín!	Gorje	ti, Betsájda!Če bi se bili v Tiru in Sídonu	A
kar je znotraj, in vam bo vse čisto. *42 Toda	gorje	vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice	A
bilo treba delati in onega ne opuščati. *43	Gorje	vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v	A
sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! *44	Gorje	vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani