edini (401-500)

čutil čudno svobodnega in močnega. »Menda sem	edini	človek na Tolminskem, ki tako ve,« si je dejal	A
Martin Munih tretji,« je ugibal Lapajne, »Martin	edini	me pozna.« »Nu, glej!«	A
nekateri pravijo tudi prava gorenjska trma.	Edini	sem se podal v Trstenik. Sošolec Markič me je	A
spoštoval in jo bom tudi vnaprej. Nisem pa jaz	edini,	ki bi moral skrbeti za njeno starost!« sem povzdignil	A
Rezultat je bil nenavadno ugoden zame: bil sem	edini,	ki je na Begujnščici ustrelil gamsa.	A
naša cerkev? so rekli ljudje. Hitro so si bili	edini,	da jim je golob hotel pokazati prav to.Ko so	A
planin. Veliko župnikov hodi po hribih, vi ste pa	edini	doma pod Triglavom.Za mnogokoga pa je Triglav	A
se kaj malo ozirali na oskrbnika, ki je bil	edini	stanovalec tistega dne. »Pa stoji trdno	A
plezalci, se je vsa objokana obrnila name: »Moj	edini	sin je, zato imam eno samo željo: da bi bil	A
Mojstrani, tako da sem dal v farno cerkev namestiti	edini	zvon iz Mojstrane. Bilo je že tri leta	A
sicer vsaki dve uri drugače. Učenjaki še nismo	edini,	kakov jezik je to; nekateri trdijo, da je ostanek	A
. / stran 59 . / je s polnimi rokami. To je	edini	človek, kateremu se je posrečilo, da je preslepil	A
tudi sem načelnik gologlavi telesni straži in	edini	potomec starega plemenitega rodu, ki je cvetel	A
Seveda, takrat ne sme nikdo na dvorišče, in	edini	pater gvardijan opravlja svojeročno posel pri	A
zdravniškega posla, in od tistih časov so nam	edini	zdravniki Bog in Njega svetniki, ki nam pošiljajo	A
umiram lačen!« Tako žalostno mi je poginil	edini	prijatelj, katerega sem si pridobil v drugem	A
pri ljubem Bogu! ne podaril. Kmalu smo bili	edini,	da jima posodim, da si bosta imela s čim kupiti	A
deklica razvije in morda se kmalu zave, da nisem	edini	moški na svetu.Če me do tedaj pozabi, tudi prav	A
pašo. Obeda se je udeležil tudi devetletni	edini	domači sin Janezek, slabotno otroče, bledega	A
mojega prevzvišenega suverena je Callimachi	edini,	ki more priti v poštev.« »In zakaj ne knez Ypsilanti	A
naročili obed pri »Divjem možu«, ki je bil prvi in	edini	ljubljanski hotel za časa kongresa. Vsi distingvira	A
neznosnega francoskega uzurpatorja, ta je bil	edini	steber, na katerem je slonela sreča države in	A
razžaljena boginja z Olimpa usedla k oknu v	edini	zakurjeni sobi, kamor so spravili tudi starega	A
v vsako kupo, je prisedla k mizi. Ker je bil	edini	stol tik bogoslovca prazen, je sedla na ta stol	A
smemo misliti, da je bil knez pri teh večerih	edini	moški.Vselej je povabil kakega mladega plemiča	A
»Čemu se vtika v take reči? Kakor da je	edini	oštir v Ljubljani! Smešno!«	A
vojvoda toskanski. Če bi le-ta hotel, da naj moj	edini	sin vzame njegovo hčer, bi si jo stari knez	A
Učeni gospodje ste! Ali vidi se mi, da niste	edini,	katerega jezika naj se oklenete. In ljudstvo	A
res!« je viknil Metelko. »Do sedaj smo bili	edini	samo v needinosti!« Volkonski se je poslovil	A
je priganjal z dolgim drogom. Vsi pa so bili	edini	v hvali, s katero so obsipali poštenjaka Nacóna	A
klečite v prahu ter govorite o svoji krivdi?« »	Edini	grešnik sem jaz, Veličestvo, in Janez Vajkard	A
premišljeval in premišljeval, kako je mogoče, da jaz	edini	po svetu tavam brez očeta!To so bili časi!	A
vsem telesu. Očetu se topi srce: saj je bil to	edini	otrok, in ‒ hiša je denar imela. »Nande,« vpraša	A
večja družba stvar vzela v roke. Vsi pa so bili	edini	v tem, da korist dežele zahteva, da se ima kaj	A
prilike, da gleda vse to, kar počenja njegov	edini	sin na svetu.‒	A
‒ Starega Brentača	edini	otrok sem bil in lahko rečem, da sem bil otroče	A
in srečna, da si jo hoče bogatega Brentača	edini	sin izbrati za ljubico, povedala je o tej sreči	A
naljubši pravnukec. ‒ Kurc, konc koncou, sej si tut	edini,	k me sploh pride kdaj pogledat,« ‒ potem pa	A
tako pomembno potovanje s tabo?« »Ker sem bil	edini	knjižni junak, ki je odgovoril na tvoje solzavo	A
mu je Majnhalm stisnil roko. »Glej ga, ti	edini	si se je spomnil, ko bi bil smel misliti na	A
naposled našel spravno misel. »Stična nam je res	edini	kraj, odkoder dobomo pomoči, ko nam je le prehudo	A
Menihi so se zgenili in pogledali opata, ki je	edini	bil miren ves čas. »Ljubi moji, nič	A
devetih farah bo šla njegova sramota: Trlepov	edini	sin se je obabil tam v Ameriki in je vzel táko	A
večkrat na svoj rojstni dom. Tam gospodari njegov	edini,	neoženjeni in nekoliko bolehni brat s svojo	A
neslišnih vrtincih nemirni netopirji, njeni	edini	nočni vasovavci. Ali tudi fantje so počasi zavohali	A
Martin, krepak, plečat fant, stare Rebrnice	edini	sin, ki je ukal in prepeval v sosednjem vinogradu	A
ubogega in zapuščenega očeta, ki ji je bil res	edini	pravi učitelj. Ampak vsa mehka njena ljubezen	A
zini, pa te nikoli več ne pogledam, čeprav si	edini	človek, ki me je zmogel!« »Kaj te ni Turek tudi	A
ki je pala po meni tako strašno, je to res	edini	žarek sreče.« »In vendar vam, gospod grof, povem	A
pozdravite v samostanu pa srečno se kmalu vrnite!« »	Edini	sin, ki ga še ima ‒ troje mu jih je umrlo ob	A
takole one? »In v take dobrote se ti zagleda	edini	sin svobodnjaka Radoha, da gre, znemar pusti	A
pridete več domov?« je Štepič vedečno vprašal. »	Edini	sin, pa ste si izvolili meniški poklic, kako	A
Pripravljen, da lahko vsak čas odskoči, je	edini	sin Skalne Zvezde nekajkrat zdaleč udaril s	A
spet uravnovesil. Otroci umrlega Soma, ki so	edini	še dočakali njegovo smrt, Karp, Ostrorogi in	A
kmalu ni bilo živega človeka več v kočah. Še	edini	stari pes je ušel. Zlatolasa Lipa je hodila	A
pogrebu, a sedaj ga ni več mnogokrat omenjala.	Edini,	ki je resnično žaloval za stricem, bil je Pavlek	A
nikdo ne ve, kdo sem jaz, nikdo razen tebe;	edini,	ki je še vedel to, tudi on bo molčal; nocoj	A
Tako nam pripoveduje iztis one sodbe, morda	edini,	kateri se je še ohranil izmed tistih šeststo	A
poznal. Prav tam v kotu pri vratih si je bil ta	edini	neznanec stol malo nazaj pomaknil in bolj sam	A
premišljeno v pogubljenje vodeče namene. Sploh smo	edini	menda v tem, da ženstvu prisojamo mečje srce	A
okoli?« vpraša ga Marijan. Deseti brat mu je bil	edini	človek, ki ga ni mogel videti, dasi sam ni vedel	A
Mar mi je berač! On je	edini,	ki vé, kar bi midva sama imela vedeti, najino	A
Oporekovati lastno besedo ni moško.	Edini	pot, po katerem se še pošteno izkoplješ iz te	A
drugo stegnil in rekel: »Daj, še enkrat daj	edini	žalostni spomin moje matere.Kadar sem imel tole	A
razen s sosedom Jurcem. Ta mu je bil skoraj	edini	izmed kmetov (gospode tako ni bilo blizu), da	A
vendar ne! Kako bode tisti njegov oče, ki ga je	edini	grdo pogledaval, ki ga ni mogel videti, da ne	A
gledal, da je pisanje dobro. Ta mož je bil	edini,	ki je vedel, kdo je moje revščine kriv, on mi	A
očeta. Naprosim nekega brivca, kateri mi je bil	edini	prijatelj ‒ kaka satira zopet ‒ naj mu piše	A
opazovati. Vam, ki me zdaj poznate ‒ in vi ste	edini	človek, kateremu sem o sebi toliko govoril	A
saj ne govori laško,« tolaži krčmar, ki je bil	edini	trezen. »Samo noče, pa zna!	A
morda toliko bolj, ker je bila edina hči in	edini	otrok in je bilo za gotovo pričakovati, da bode	A
izmed sebe vsako leto voliti sodnika, kateri ima	edini	pravico razsojevati medsebne pravde in razpore	A
Jezdil je ob njegovi levi strani in je bil skoro	edini,	s katerim je Turjačan zdaj pa zdaj kako besedo	A
premoženje svojega brata Marka. Jurij je bil	edini	sin. Po očetovi smrti bi po pravici on nastopil	A
pa je tičal oster nož, vedni spremljevalec in	edini	ciganov prijatelj.Okoli se je čul tuleči glas	A
bil izurjen v boju. Bil je Janez z Mačerolca,	edini	plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih in kmetih	A
je naš stari znanec cigan dolgin skozi vas,	edini	človek, kateri se ni zmenil niti za domačine	A
bila ravno ta naravna naredba prvi in morebiti	edini	razlog, da se je tukaj kdaj naselbi na začela	A
kaj bode iz matere, ko bode čula, da je njen	edini	otrok pomorskim razbojnikom, divjim, neusmiljenim	A
bi sicer bila, ko bi bil ti prvi prišel, ti	edini.	« »Jaz te tega domišljam?	A
prigovarjal, naj tudi ženo pusti k sebi, ker to je	edini	pomoček, da zopet k umu pride, bil je zadovoljen	A
pravili sami. Zadnji je prišel usnjar Rápas,	edini	mož, ki mi je na tem svetu toliko dobrega storil	A
dopustil, da se je njih oče povozil, Primož,	edini	moj otrok, ki si je iz niča prislužil konje	A
bolj pa so mu bili všeč Zabrezničani, ki so na	edini	zeleni planji, katera je ostala v Pečeh nad	A
Tevž v okajene skodle: »Nimaš še nič izgub, ti	edini;	bomo videli, kdo jih bo imel do nedelje največ	A
Kakor bi ne bilo že dovolj hudo, da mi je umrl	edini	brat, je pa še ata po krivem obdolžil Marka	A
bližnjem pešpotu proti trgu. Franica je bila	edini	otrok Smrekarjevega Antona. Vsi drugi so mu	A
jezo do - Štefana, ki je bil po njenih mislih	edini	kriv, da ni bilo v njeni hiši - ne miru, miru	A
potem do Linca. Izmed vseh Kranjcev sem bil jaz	edini,	ki sem pisal in imel dnevnik, zakaj drugi večidel	A
so jih bili še rusovski vojaki postavili.	Edini	tovariš, s katerim sem govoril, bil je ranjeni	A
Pogovor pri praznih mizah se je zasukal na	edini	predmet, na Boletovo hčerko. Pa vtem se je čul	A
končanju; vsem pa je sevala zadovoljnost z lica.	Edini	gospod Anton je vstal z nejevoljnim obrazom	A
bila kmalu končana. Pri Boletovi mizi je bil	edini	gospod Anton srečen. Dobil je staro, lepo majoliko	A
opazk pa je vsak lahko čutil porogljiv naglas ‒	edini	koncipist menda ne. Sredi pogovora je nekdo	A
kretanju v Borju ni bilo posebne izpremembe,	edini	pl. Ruda je bil nekega večera prinesel v krčmo	A
dogovora,« omeni pl. Ruda. »Aha!« oglasi se Koren.	Edini	adjunkt se mu je malo namuznil, drugi pa so	A
kvišku ter zagrabil soseda Antona za ramo.	Edini	Ruda je mimo pušil svojo cigareto, kakor bi	A
kakor ti, tako so se ločili tudi drugi tržani;	edini	adjunkt je »plaval nad strankami«, kakor se	A
stran 79 . / pravi povod njegovim pohodom.	Edini	Ruda je v svoji ljubosumnji nekoliko slutil	A
svojih lovskih opravah. »Da mi ne ostanete	edini	klient!« nadaljuje ona poredno, »slabo spričevalo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani