dokaj (301-400)

Vztrajnega Volka, je že potihnil bojni hrup. Na	dokaj	prostrani goličavi pa je ležalo prav precej	A
vedeti, da tudi mežé vidi Ostrorogi njo, samo	dokaj	lepšo, s sinčkom v naročju. Jelen se je odžejal	A
spomnil, da bi s tako besedo izdal svojo misel. Že	dokaj	mirneje je odgovoril: »Naj bo kakršna koli.	A
svetlobi spoznali, da se je bilo povzpelo že	dokaj	visoko na nebo. Ostrorogi se je razgledoval	A
goščavi naokrog pa je donelo ptičje petje že	dokaj	živahneje, kakor se je bilo oglasilo v gosti	A
goščav? Pa sem razločil še, da je posekanega	dokaj	drevja in da stoje nekaki plotovi, ki jih prej	A
močvirja, vse doline, vse svoje otoke in še	dokaj	višjih hribov naokrog.»Kakor nalašč,« je rekel	A
Dolgem potoku, ko že skoraj odhajamo. Bosta tudi	dokaj	prej doma kakor pa nazaj čez hribe,« se je znova	A
Potihem je moral priznati, da Ostrorogi Jelen le	dokaj	več ve kakor pa njegov oče. Nebo se je še bolj	A
obupne klice prihitel pomagat Brlez, ki zna biti	dokaj	bolj previden. Piščalar, Ostrorogega Jelena	A
po policah. Poleg njih je bilo naloženih že	dokaj	raznovrstnih korenin.Grenke zelene kreše si	A
vsa drevesa, da so se posušila. Stalo ga je	dokaj	truda.Najtežje delo se je bil pa namenil postoriti	A
jezeru. Bi mu že samo preživljanje lastnega rodu	dokaj	let dalo dovolj opraviti.« »Mhm,« je zagodrnjal	A
je vračal na kolišče. Po jezeru je plavalo	dokaj	drevakov.»Precej mora biti tujih vmes,« je sodil	A
Njega samega in njegovo družino. Mu je bilo	dokaj	ležeče na tem, da naveže z Vitorogim Ovnom čim	A
O, saj!	Dokaj	rajši bi bil med mladci in mladenkami.Pa kaj	A
odhodom zalita vsaka najmanjša poč v drevakih.	Dokaj	pa bo smole treba vzeti s sabo, ko ne ve, kakšno	A
bilo bobrove kožuhovine. Delovne volkovine že	dokaj	manj.Nekaj mačkov in risov.	A
vse je mislil gospodar. S sabo je vzel tudi	dokaj	orodja, nekaj odvečnega orožja in več vnetil	A
maline in robida. K sreči je bilo tisto leto	dokaj	gob.Pridno so jih nabirali, jih pekli in kuhali	A
pričela pripovedovati: »Spočetka je bilo na zemlji	dokaj	živali.Vse več kakor pa v današnjih časih.	A
kakor pa v današnjih časih. Ljudi pa je bilo	dokaj	malo.Še poznalo se ni, če so ubijali divjad	A
da je spolzko seme kaj maščobno in da lahko	dokaj	odvrne pri prehrani.Stebla s koreninami vred	A
v vrvice in pletli iz njih mreže. Z njim so	dokaj	uspešneje mogli loviti ribe in divjad kakor	A
gospodarjeve sta Ovnovca zaslišala pritajeno, pa	dokaj	ihtavo govorjenje.Približala sta se in prisluhnila	A
dan sonce posebno naklonjeno, sta brž zajela	dokaj	plena.Še preden je Zorna dokončala svoj vrč	A
»Kaj mar znaš še lepše okraske?« »	Dokaj	boljših sem že naredila in si marsikaterega	A
Presukani Lisjak. Ponirku se je to naročilo še	dokaj	bolj imenitno zdelo, kakor da bi doma na kolišču	A
tudi v bok drevaka. Ponirek je imel včasih	dokaj	opraviti, da je obdržal ravnovesje. Bliski so	A
in drugih ptičev, katerih se je dan za dnem	dokaj	ujelo v mreže in na trnke. Laz po vrhu Brda	A
umirila. Razkoračila se je na debeli veji, napela	dokaj	trdo lok in pomerila.»Drrrnk« je zabrnela tetiva	A
Mladci so bili kakor ponoreli. Sonce je že	dokaj	visoko stalo na nebu, ko so se lovci z obilnim	A
valovi, ki so od tu naprej hiteli nekaj časa med	dokaj	visokimi, prav do vrha z goščavami obraščenimi	A
pokonci, zavihteli sulice in sekire in podrli	dokaj	napadalcev.Drugi so se umaknili.	A
manjše ladje, ki sprejmejo vase mnogo tovora in	dokaj	ljudi.Črnolasi možaki so bili priveslali z njimi	A
bolj varno bosta plula, ko sta si oba nabrala	dokaj	imetja.Kako pa Ostrorogi prispe nazaj v Savo	A
Hlapci so dovažali kurivo za zimo. Ženske pa so	dokaj	imele opraviti z vodo za pitje in kuho.So rade	A
je razkazal pripeljano blago. Karpu je bilo	dokaj	stvari všeč.Jelen pa ga je spodbujal: »Kar vzemi	A
Okrog njega je bila zemlja vsa razkopana in	dokaj	mladega drevja s koreninami vred izruvanega	A
glavo in pogledal Karpa: »Lej, kako ga je škoda!	Dokaj	mesa je imel, pa je že koža propadla.Samo nekaj	A
izanesljivost posnemati. Črnolasih klatežev je bilo	dokaj	pobitih.Trije več kakor je vseh prstov na obeh	A
potopile iz mlačne vrhnje vode v hladnejšo na dnu.	Dokaj	se jih je umaknilo iz razgretega jezera v pritoke	A
najmočnejšega tura, ki ga je bil podrl v svojem že	dokaj	dolgem življenju.Poleg njega je v ovčjem kožuhu	A
z odpravo po Savi navzdol. S sabo sta vzela	dokaj	kožuhovine in bobrovine.Seveda ne vse.	A
tako ročno izdelan kakor oni, ki ga je bil pred	dokaj	leti videl pri Pšeničnem Klasu na polju ob Dravi	A
videl pretečena leta svojega dolgega življenja.	Dokaj	trudov in težav, naporov in bojev in marsikatero	A
jih pa pride še več za njimi, bo pa preteklo	dokaj	vode.Do takrat bo pa že vse drugače pripravljen	A
obotavljal? In dobrega orožja imamo tudi še	dokaj	premalo.Prehiteli so me.	A
sta se bila seznanila ob izlivu Save v Išter.	Dokaj	bobrovine je bil premenjal z njim.Lahko sta	A
drevak pod previsne veje, sam pa zginil v goščavi	dokaj	strmega brega.Vedel je, da mora Črnoglavka na	A
lončarka Turovcev niti sanjati ni upala. Že	dokaj	visoko se je povzpelo sonce na jasnem nebu in	A
pritrdili hkrati Tulpa in Jež in Lisjak. »Pa	dokaj	več jih pride.« »Več, več, več.«	A
miriti: »Ne boj se! Preden se leto obrne, preteče	dokaj	vode in se marsikaj lahko dogodi.Ostrorogi Jelen	A
/ . / stran 57 . / Sonce se je povzpelo že	dokaj	više na nebo, odkar so odveslali izpod kolišča	A
svoje odprave?« Sonce se je dvignilo že za	dokaj	sežnjev visoko na nebo. Nad ognjem je dražljivo	A
tiščati drevak skozi brzice. Ves upehan je	dokaj	po sončnem zahodu, komaj je še videl, potegnil	A
Nazadnje se je pa le odočil.	Dokaj	naporov ga je stalo in poldrug dan se je bil	A
za mano.« Lipa je vodila Opreznega po nekdaj	dokaj	široki, sedaj pa kaj slabo izhojeni stezi.Pričelo	A
Živine skoraj nimajo več.	Dokaj	so jo poklali in pojedli, druga se je pa skoraj	A
jih ugnali in pritisnili nazaj v njih kraje.	Dokaj	se jih pa ni vrnilo z odprav po Dravi navzdol	A
kakor si jih sam slišal govoriti, na pomlad	dokaj	pride.Zavoljo oprezanja, veš!«	A
šele predvčerajšnjim pri njej. Prinesel ji je	dokaj	hrane.Povedati mu ni vedela nič novega in bi	A
To ni bil več ruk navadnega jelena. Pred	dokaj	leti so v Tihi globeli za Oblim hribom orjaški	A
polovil v jame. Drugod pa okrog Velikega jezera že	dokaj	prej nič več živeli. Ostrorogega ruk je pretresel	A
Turovce ugonobi. Seveda bi tudi sam izgubil	dokaj	ljudi.Kako naj se potem upre črnolasim vzhodnjakom	A
svoj drevak. Možje in mladci, ki jih je še	dokaj	ostalo doma, so dvignili sulice in so z ženami	A
Sam ga je izpral na dravskem produ. In še	dokaj	več, kakor pa sem ga poslal tebi, da si skoval	A
obrnil se je proti Srnjaku in vprašal: »Pa je	dokaj	zlatih zrnc v dravskem produ?« »Mislim, da precej	A
ženske in otroci, ki so še preostali od nekdaj	dokaj	močnega rodu, so se prestrašili. Nič niso pomišljali	A
Grmovje je pominilo. Najprej se je razprostirala	dokaj	široka ravan, porasla z visoko travo.Kaj živine	A
Panj. In je hodil med holmi in griči, preveslal	dokaj	široko reko ‒ Muro ‒ in prišel na nepregledno	A
proti nepregledni planjavi vode. Prepodila sta	dokaj	jat ptičev.V strugi pa so se drstili vlaki rib	A
»Boš videl.« Sonce je stalo že	dokaj	visoko na nebu in prej hladno jutro se je ogrelo	A
svojemu vrhu. Od temnih šotorov se je odtrgala	dokaj	dolga vrsta bojevnikov.Vodil jo je Ostrorogi	A
potem so peli in jedli in pili pozno v noč. Že	dokaj	svojih potov so prehodile zvezde, preden so	A
proti Velikemu jezeru. Opreznemu je pustil	dokaj	orodja in orožja in pa enega mladca manj, kakor	A
rodov, ki jih je bil povabil na veliki lov. Tudi	dokaj	pijače je potočil in prav precej vina. Nič zato	A
se spogledovali. Ne. Te navade Ostrorogi že	dokaj	let ni več imel.In nekateri drugi so jo tudi	A
Koj nato je omahnil. Dolga in	dokaj	široka bronasta konica mu je ostala v košu.	A
gorko kakor pa hladno. Trda kovina je požrla	dokaj	mrzlega zraka, preden je postala tekoča.Nato	A
zrelih letih, ko je imel že vso pamet skupaj in	dokaj	skušenj, sta si pa prišla navzkriž s Presukanim	A
še bolj razkošatil in pognal iz Zorne Kaline	dokaj	novih in trdnih vej. V Rožni hrib se je z jezera	A
« Odprl je torbo in stresel na zmrzel sneg	dokaj	jedil. »Ti že, saj tebi nič ne rečem.	A
Srnjaku ti je dolgčas. Pravijo, da je ob Dravi	dokaj	mladenk, mladcev pa kar nič.Srnjakovi hlapci	A
jezero: »V čreva jim zlezite, usmrajenci!« Še	dokaj	bolj je pogrelo Jelena, ko je opazil, da Mrki	A
Ostrorogi na svojih odpravah, take pa še ne.	Dokaj	je prekašala tudi najboljše feničanske. Cela	A
se je začudila Medeja. »Potem si primenjamo	dokaj	bobrovine od tebe.Jo rabim pri svojih čaranjih	A
»Seveda. Zlato runo nam je bilo pa pred	dokaj	leti ukradeno in z njim vred naša sreča.Sedaj	A
zdaleč ne videl. Kljub gostim zvezdam je bila noč	dokaj	temna. Kolišča so umolknila.	A
zamudi oprezanja. Mu je kar nekaj reklo da bo	dokaj	videl. Skrbno prikrit v leščevju v rebri Plešivce	A
Pa kaj bi sam proti tolikim!	Dokaj	mladenk je odšlo na krov Arge.Kar vse so se	A
hitela šepetati drug drugemu. Imela sta si	dokaj	povedati.Pod njima pri studencu je počasi žuborel	A
dosti opraviti z žetvijo. Ženske kar vse in še	dokaj	moških.Drugi pa so dan za dnevom hodili na lov	A
opaziti. Bi bilo škoda, če bi ga, ko je zamudil	dokaj	časa, da je zmedel sled za sabo. Srnjak je zjutraj	A
njegov rod v trdih naporih presekal in izhodil	dokaj	široko stezo do brezmejnih voda.Kakor bi bil	A
prav, če odidem z Opreznim na bregove Drave.	Dokaj	je tam praznega in dobrega sveta.To bi rasla	A
zagorelih teles se je odbijalo žgoče sonce še	dokaj	lepše kakor od bronastih šlemov in oklepov in	A
»Boš že skusila, kako se motiš, morebiti še	dokaj	prej, kakor se ti zdi.«Grabežljivi se je vrgel	A
bi nič ne zaleglo. Zjutraj so lovci pobrali	dokaj	plena.Nekaj bobrov se je ujelo v pasti, še več	A
Dolge doline. Tudi Vztrajni Volk je uplenil že	dokaj	kožuhov.Zdelo se mu jih je dovolj.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani