cerkev (401-500)

beseda se mu je zatikala. Ko so se peljali v	cerkev	in sta sedela skupaj v vozu, je molčal vso pot	A
smrten greh! Pačijo se in pretvarjajo; prišli so	cerkev	skrunit, njih duše pa so umazane, plešejo po	A
”No, tebi se res mudi na ples! Pojdi v	cerkev!	“ Ko pa je zaprl duri za seboj, se je domislil	A
namesto plesat; in navsezadnje ... moja izba ni	cerkev!	“ Le v tistem hipu mu je bilo žal hude besede	A
glavo, še maloveren, še nezaupljiv, stopi v	cerkev.	Mrak je v nji, še tišji in gostejši, ker gori	A
resno, kakor se smehlja ženin, kadar se pelje v	cerkev.	Na postaji ga je pozdravil tovariš iz prejšnjih	A
... Čez tri tedne! V soboto	cerkev,	do nedelje svatba, v nedeljo na Bled!“ Jošt	A
Vzdignil je palico, ministranti so zbežali v	cerkev	in mimo velikega oltarja v zvonik.Jokec se je	A
je bil sveti večer. Takrat je šel Jokec v	cerkev	in veliko hrepenenje, sveto pričakovanje je	A
vse zeleno, in na vrhu druga podružnica, bela	cerkev,	vsa goreča v jutranjem soncu.Na cesti je videl	A
najlepšo hišo v vasi; višja je bila skoro kakor	cerkev	z zvonikom vred in lepše pobeljena kakor farovž	A
jutro. Zvonilo je k maši in napravil se je v	cerkev,	ker ni vedel, kam bi drugače. Cerkev je bila	A
je v cerkev, ker ni vedel, kam bi drugače.	Cerkev	je bila znotraj še siromašnejša in pustejša	A
ogromnemu praznemu peharju na štorastem stebru.	Cerkev	je bila že polna; tik do velikega oltarja so	A
bil.“ ”Tudi jaz sem že bila v Zapolju; lepo	cerkev	imajo tam!“ ”Lepo cerkev!“ je ponovil nekoliko	A
bila v Zapolju; lepo cerkev imajo tam!“ ”Lepo	cerkev!	“ je ponovil nekoliko začuden in ji je pogledal	A
tisto misli vzeti, tisto žensko, ki ne hodi v	cerkev	molit, temveč razkazovat svojo prsatost in svojo	A
veselje mi pusti! Kaj bom šla kakor dekla v	cerkev	s tabo?“ ”Saj ženin sploh nima nič opraviti	A
izpregovoril. ”Ampak to vama rečem, vidva -“	Cerkev	je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi	A
prikaži v krčmi! - Kakor gospa bi lehko hodila v	cerkev,	tako pa hodim kakor gobavka!“ Govorila je	A
Žena mu je prinesla kavo. ”Kar sam pojdi v	cerkev!	Ni treba, da bi hodil z mano!“	A
pobožal je otroka po licih in se je napotil v	cerkev.	Ko je srečaval na cesti ljudi in ko je stal	A
stran 117 . / Dve nedelji ne pojdem taka v	cerkev,	kakor sem!Tukaj se nosijo vse drugače, tako	A
kakšne politične misli da imam, če hodim v	cerkev	in k spovedi, kakšno je sploh moje življenje	A
čisto mislijo pridem k nji kakor kristjan v	cerkev!	“ In res ga vso pot nisem slišal niti videl	A
najmanj brzdani so ministrantje. Domača jim je	cerkev,	vsakdanja jim je mašna ceremonija, tako da jih	A
v dno trepetajoče . / . / stran 24 . / duše;	cerkev	se je bila razmeknila, razširila se do onkraj	A
Napotil sem se navsezgodaj v šolo, iz šole v	cerkev.	Hodil sem brez misli in brez skrbi, kakor da	A
je zdelo, da se vozimo po čisto tujem kraju.	Cerkev	svetega Lenarta sem pogledal začuden, kakor	A
raztopile, veselo sonce je zasijalo na belo	cerkev	in na prijazno krčmo kraj nje. Tam pod košatimi	A
dan je bila nedelja, in žive duše ni bilo v	cerkev;	niti cerkovnika ne; sam kaplan je stal na leci	A
ga je ognil in je pljunil v stran; ni smel v	cerkev,	ne v krčmo, ne na ples, s fanti se ni bratil	A
dopoldne k veliki maši na Breg, v lepo farno	cerkev	uro daleč od vasi.In Nežka je imela rdečerožasto	A
žalostnim glasom ... in tam na Gori ... tam velika	cerkev,	trikrat večja nego farna cerkev sv. Pavla na	A
tam velika cerkev, trikrat večja nego farna	cerkev	sv. Pavla na Bregu ... tam beli šatori ... tam same	A
životom in pobožno povešenimi očmi v veliko	cerkev,	kjer buče orgle in je zrak poln dišečega kadila	A
prostor, ki se je razprostiral pred cerkvijo.	Cerkev	je bila stara in velika, sivo zidovje je kipelo	A
da se noge niti ne dotikajo klasja - in vse,	cerkev,	oltar, Mati božja na oltarju, vse je plavalo	A
poslopja, ki so pač velika in stoje tam, kakor	cerkev	poleg cerkve.Daljna je Ljubljana, nogam nedosežna	A
je svatba; v treh koleseljnih so se peljali v	cerkev;	ljudje so se posmehovali, ker je bilo vse tako	A
oblekami. Ljudje, ki so hodili ob nedeljah v	cerkev,	so morali mimo; čudili so se in so kupavali	A
peli zunaj božične pesmi in se je svetila farna	cerkev	v stoterih lučih, na Sveti večer, ko je Bog	A
vedla, smejala se je grohotom in ni hodila v	cerkev,	pač pa je nagajala fantom, tako da se jim je	A
kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v	cerkev	ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko	A
mudilo se jim je, da bi prišli iz dežja, v	cerkev.	Zvonilo je z malim zvonom; komaj se je slišalo	A
daljavo. Skoro na vsakem je bila majhna bela	cerkev;	ko je zvonilo sedem, se je Lojze odkril in molila	A
pokleknili, se je lepo razpravil in je legel. V	cerkev	ni šel nikoli, doma je ležal v nedeljo ves dan	A
čevlje, da bi ljudje gledali za njim; ampak v	cerkev	bi bil šel vendar lehko, ker Bog ne gleda na	A
njimi, kakor da bi vešče begale kraj poti.	Cerkev	je žarko razsvetljena; tudi na velikem lestencu	A
do vrha oškropljenih. Makarij je stopil v	cerkev	pri glavnem vhodu ter se naslonil ob steno v	A
je prišel poslovit od nje. Tu je bela vaška	cerkev	s svojimi golimi stenami, z živo barvanimi kipi	A
kakršno sije samo v sanjah. V vasi pa je bila	cerkev	in v cerkvi je bila šola. Večja je bila zdaj	A
kakor težek oklop. ”Če je tako, pa pojdi v	cerkev	in moli!“ Ozrl se je zdaj tudi stric in tudi	A
preoblekla se je urno in se je napravila v	cerkev.	Na ulici je sijalo veselo jutranje sonce in	A
otroško in nerodno, kakor je pač bila. ”Kje je	cerkev?	Da bi me neslo do cerkve, da bi me dolgo nosilo	A
To je pač čisto tuj kraj! V	cerkev	bi šla, napotila se je v cerkev; same cerkve	A
tuj kraj! V cerkev bi šla, napotila se je v	cerkev;	same cerkve vsenaokoli!Tu so visoka okna, celo	A
povrni!“ se je zahvalila Metka in je stopila v	cerkev.	V tistem trenotku se je osvestilo srce, zavedelo	A
bližala oltarju s ponižno dušo, težko obloženo.	Cerkev	je bila mračna in tiha.Okna so bila temno poslikana	A
tam rumeno polje, tam še vsa zaspana bela vas,	cerkev	z rdečo streho; vse kakor spomin.Stal je ob	A
drevju; samo mala, . / . / stran 113 . / žalostna	cerkev	je stala na nizkem, okroglem holmu, krtini podobnem	A
visoko, zraven sivega neba je bila bela pičica,	cerkev	svetih Treh kraljev. »Zdaj, otroci,	A
V izbi, veliki in samotni kakor oskrunjena	cerkev,	je postavil Šobar svečo na mizo. ”Ne ... čemu	A
oznanja: Glejte, grešil sem!“ Ko se je napotil v	cerkev,	mu je prišel naproti dacar in malopridnežu se	A
”Kam, babica?“ ”V	cerkev.	Ženska me je prosila - otrok morda ne doživi	A
Babica se je zibala dalje, roke so jo že bolele,	cerkev	je bila daleč. ”Da bi vsaj kdo prišel, ki	A
... Pojdite po gospoda, jaz grem naravnost v	cerkev;	morda srečam koga, da bo kumoval ...“ Napotila	A
nagovorila. ”Vi, čujte, ali bi ne stopili z mano v	cerkev,	da bi kumovali temu otroku?“ Neznanec se	A
njegove misli - in se je napotil z babico v	cerkev.	”Dolgo pot ste že premerili, prijatelj, kam	A
velikem, komaj pritajenem srdu. Urno je premeril	cerkev	in neprijazno so odmevali od step njegovi trdi	A
roke nad glavo, zakričala je ter pobegnila ...	Cerkev	je bila natlačena; iz daljnih krajev so bili	A
človek, razoglav, ves bled in zasopljen. ”Brž v	cerkev!	...“	A
hrupoma odprla vsa okra in bi bil bruhnil v	cerkev	silen vihar.Ljudje so padali v gneči in vstajali	A
koraki; zdravnik, učitelj in župan so stopili v	cerkev.	Župnik je vzdignil glavo, vstal je, umaknil	A
pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v	cerkev.	Bog se usmili, taki časi so bili, kakor da je	A
stran 42 . / Lahko je zdaj pridigal župnik;	cerkev	je bila spet polna do vrat, kmetje so klečali	A
očmi velika dvorana, visoka in široka kakor	cerkev.	Mrak je bil v dvorani; od stropa je visela svetilka	A
Pozneje so šli k polnočnici v samostansko	cerkev.	Mraz je rezal v lica in nebo je bilo svetlo in	A
roke ga je zbadalo kakor z iglami. Samostanska	cerkev	je bila natlačeno polna.Na oltarjih, na stenah	A
nad poljem in nad faro pa je kraljevala bela	cerkev,	ki se je gosposka in vesela svetila v spomladanskem	A
od rose, vsaki dan od sonca blagoslovljena,	cerkev	na holmu, belo hišo sredi cvetočih jablan ...	A
Pred par meseci sem slikal za neko zagorsko	cerkev	Marijo z Jezusom, in župnik se ni izrazil nič	A
zgodovina. V kraju smo imeli staro, zgodnjegotiško	cerkev,	kakor jih je malo še po naši domovini. Jaz sem	A
veselo smehljal. ”Rajši stopim v dolino ... pred	cerkev	stopim, pa razkličem ...“ ”Ne tako, ne tako	A
“ je planil župan ves prestrašen. ”Pa pred	cerkev,	pa na semenj!“ je rekel kujon in se je smehljal	A
županovi besedi; ampak ker nista stopila pred	cerkev	in nista oznanila svojega hudodelstva, so bili	A
pregrešno zasmehovanje!“ Nikogar več ni bilo v	cerkev,	niti ne žensk in otrok; možje pa so sklenili	A
”Bog daj, bratje in sestre! Le brž v	cerkev,	da opravimo, kar je treba!Kar brez komedij in	A
Kaj bi z vami? Bodite, kakor ste, hodite v	cerkev	in k spovedi, ne opeharite me za bero in ogibajte	A
Tako je kolovratil nekaj tednov, pa ni bilo v	cerkev	nikogar več.Možje so sklenili in so rekli:	A
pastirja!“ Sveti Janez ni rekel nič in je stopil v	cerkev.	”Ošaben je!“ so rekli farani.	A
praznik je pridigal župnik tako lepo, da je bila	cerkev	pretesna in da so ga prihajali poslušat iz daljnih	A
sveti dan?... Še zvone zvonovi - če je resnično	cerkev	blizu, ali če je to pesem iz domovine?...Cesta	A
pokrajina in bleščeče poletno nebo nad njo,	cerkev	Svete Trojice, Helena, mladost in ljubezen,	A
narahlo odprte; žarka svetloba, ki je oblivala	cerkev,	je tiho odsevala v njenih sinjih očeh. Mir	A
stara leta spomni na katekizem ter se vrne v	cerkev.	Pred petnajstimi leti sem nosil nageljne in pesemce	A
Pa pride v tako izbo -- kakor da je stopil v	cerkev!	Zdi se mi, da bi bil v takem domu človek boljši	A
vredno, kakor da sem bil pijan prižvižgal v	cerkev	...Ali še vse bolj ničvredne in nizkotne so bile	A
udomil se je in oženil, vzgaja otroke, hodi v	cerkev,	nabira prispevke za družbo sv. Cirila in Metoda	A
Željan tolažbe in posvečenja sem stopil v farno	cerkev	svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim časom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani