adorno (101-130)

manipuliranega individualizma« (Max Horkheimer, Theodor	Adorno,	Michael Foucault) do »anomičnega privatizma	D
je izrekel teoretik frankfurtske šole Theodor	Adorno:	Kdor želi svobodo, mora tudi računati s problemi	D
prepoznavanje interpretov, skladateljev, del. Ko je	Adorno	diagnosticiral opero za odvečno obliko, je hkrati	D
predvsem psov. Slovita nemška sociologa Theodor	Adorno	in Max Horkheimer sta v zvezi s tem ugotavljala	D
prednikom moderne emancipirane komorne glasbe (	Adorno)	.Ne le sociološko, temveč tudi slogovno je omenjena	D
zlasti Kant, Merleau-Pontyjeva fenomenologija ter	Adorno.	Zlasti obe knjigi iz leta 1993 sta neposredno	D
barbarstva?« Ko sta Max Horkheimer in Theodor W.	Adorno	med drugo svetovno vojno v ameriški emigraciji	D
zasluga frankfurtske šole, ki sta ji pripadala	Adorno	in Horkheimer, je bila prav v tem, da je znova	D
kako so mu vendarle zavezane. Kot je zapisal	Adorno,	pravo vprašanje ni, kaj je danes Hegel za nas	D
totalitarizem. Totalitarna zavest, pravi Theodor	Adorno,	nima ene same oblike, komunistične; tudi kakemu	D
tej točki videl dlje kot sicer produktivnejši	Adorno.	Danes bi lahko rekli, da je Benjamin v svoji	D
ideološke konstrukcije subjekta, medtem ko je	Adorno	do konca stavil na rekonstrukcijo subjekta in	D
So take kritike destruktivne?	Adorno	naj bi postavil temelje filozofije v glasbi	D
fantazijo, ki se ji sintagma »salonsko ciganstvo« (	Adorno)	prilega kot ulita.Tej potpurijevski zvočni maneži	D
nazaj: pri Einaudiju so bili Gramsci in Brecht,	Adorno	in Borges, Goethe in Gogolj kot doma.Na zahteve	D
mnenja tudi nemški filozof in sociolog Theodor	Adorno,	ki je govoril o »postauschwitzkem izobraževanju	D
tekač, Bled, foot, rja, Snežnik, Ra, okret,	Adorno,	Adenauer, K. A., rimesa, ski, evkalipt, žele	D
930.1	ADORNO,	Theodor Wiesengrund Beležke o literaturi/	D
Wiesengrund Beležke o literaturi/ Theodor W.	Adorno;	[prevedli Mojca Savski ... (et al.); spremna	D
Pahorjev roman, Soroseva ekonomska analiza,	Adorno	in Berdjajev ter grško-slovenski slovar Glavna	D
šole oziroma kritične teorije družbe Theodor W.	Adorno	je pri nas znan po filozofskih, socioloških	D
grič, 5. kaprol, 11. Raman, 13. osliček, 15.	Adorno,	17. talina, 18. vile, 19. Mlav, 21. Ir, 22.	D
Hitchcock Mozartova Čarobna piščal, pravi nekje	Adorno,	je bila eden redkih, nemara zadnjih trenutkov	D
sta to imenovala Walter Benjamin in Theodor W.	Adorno.	Če to ugotovimo, pa še ne pomeni, da se moramo	D
intelektualce (Brecht, Benjamin, Bloch, Marcuse,	Adorno,	Habermas, Sloterdijk ...). Ob S. Unseldu bi	D
ne njena pravica do obstoja, je začel T. W.	Adorno	svojo Estetiško teorijo.Trideset let po objavi	D
začetkov civilizacije. Filozofa Theodor W.	Adorno	in Max Horkheimer sta v Odiseju prepoznala prvega	P
eksperti (kot trdi popolnoma neargumentirano	Adorno	in za njim ponavlja Pompe)?In ko nas prijetno	P
podiplomskega študenta družboslovja vprašate, kdo je bil	Adorno,	praviloma ne ve.Prišlo je do sistematičnega	P
ki ni nujno dediščina komunizma ‐ Marcuse,	Adorno	in Fromm niso bili del stalinističnega aparata	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani