ženin (201-300)

Lipe se je dvignil in šel iz sobe. »	Ženin	in nevesta pa nič ne plešeta,« je zaklicala	A
»Naj rečem? Saj je tvoj sin	ženin,	moj je že pozabil, kdaj so mu pripeljali balo	A
Jurca joče. Za zgled naju vzemite, ti ljubi	ženin	in ljuba nevesta in ti moj sin in moja hči.	A
vemo!« je hropel Jurca. »Zato rečem še eno, ti	ženin	in ti nevesta in ti moj sin in moja snaha.Zaradi	A
zdaj napravi novo.« »Sosed!« je dejal nato	ženin.	»Nak!« je odgovoril hitro onstran mize	A
kvišku, kvišku mlada Breda! Težko	ženin	tvoj te čaka, misel mu in želja taka	A
odjahali, mlado Bredo odpeljali. Spazi	ženin	jih na poti, z grada jim hiti naproti	A
Prosim, prosim!« je šepetala, kakor otroci. »	Ženin	jo v skrbeh vprašuje, jo vprašuje	A
kratko, bridko, stari Kragulj niz Modrejce,	ženin	Testenove Anice: »Mohor, galjot!Fej te bodi	A
. / . / stran 156 . / Če bi bil to vedel,	ženin	njen ... * Ura je bila štiri zjutraj.	A
ju je in izpil s svati merico vina. Srečni	ženin	se mu ni mogel dovolj zahvaliti.Povedal je,	A
vsakega fanta vprašajte pred poroko, ali je vaš	ženin	že vpisan v planinsko društvo.Tak pritisk je	A
ga ni srkal preveč; saj veste, kako je: star	ženin	in mlada nevesta ne napravljata dobre letine	A
štonglajtarja, tega starega osla! Mlado dekle,	ženin	pa star!Punca, rabi oči, ki ti jih je gospod	A
vprašala gospa Pichlerjeva nedolžno. »Čuden	ženin!	« je vzkliknila gospa Primčeva.»Kaj bo vse doživel	A
Kaj bo vse doživel, ko bo zakonski mož! Ako	ženin	rogove nosi, je pa res prezgodaj!« Vse tri so	A
mati je to opazila. »Nič naj ne pomeni, če	ženin	svojo nevesto samo pušča na plese?Povem ti,	A
Včasi je tudi meni nasproti kot drvar, a ne kot	ženin	mojega otroka!« »Nekaj jezen je!« je šepnila	A
se je grajalo, da je mladenič, dasi je bil že	ženin,	prerad zahajal k Židanovim na Poljane, kar ga	A
prav hudo veseli. In v prvem vozu sta sedela	ženin	in nevesta.Vozovi oddrdrajo po cesti, mi pa	A
Nočem!« »Sodar bi te rad, in to je vendar tehten	ženin!	« »Sodar, sladkodišeči tisti notar?«	A
drugega nič, pa ‒ basta, kakor bi rekel sivolasi	ženin	moj!« »Ti ne veš, kako se mi godi,« tarna stari	A
vpraša: »Ali smem vedeti, kdo je ta plemeniti	ženin,	ki je po volji deviškem srcu tvojem?« »Smejete	A
povprašali, bila je z vsem zadovoljna. Stari	ženin	pa je v sreči svoji Ernestu Malcu, ki ga je	A
Strela nanj! Ta sivolasi	ženin	mi je neprijeten, skoraj še bolj od tebe, Lanski	A
mizi sta ostala samo hišni gospodar in stari	ženin	Lovre Sodar.Le-ta se je nekoliko časa trudil	A
proti večeru je vedela vsa družba, da je stari	ženin	dodobra pijan.S težkim jezikom je jecljal o	A
da si je izbral domačo hčer za ženo, pa se	ženin	in nevesta do danes še nikdar nista videla?	A
je nama govoril. . / . / stran 211 . / Ali	ženin	je komaj stal, nevesta pa je bila vendar silno	A
da se je že nekatera poroka odrinila, ker se	ženin	in nevesta nista hotela onečediti s krutim spominom	A
se mu je nemara res prislinil že kateri drug	ženin	za lepo grofično Zofijo. »Vse natanko po besedi	A
varovanko. Pa tu je še tisti Hotimir, Živkin	ženin,	ki se nam je ondan tako prikupil vsem.« Potlej	A
njim, nevesti pa je bil burni in nepočakljivi	ženin	všeč še bolj, čeprav jo je vihrav utegnil komaj	A
opravljiva. »Hoj, Neža premlada, ali te je obiskal	ženin,	ženin?« je brezzoba usta raztegovala v hudoben	A
Hoj, Neža premlada, ali te je obiskal ženin,	ženin?	« je brezzoba usta raztegovala v hudoben režaj	A
Kumerdej smehljal: »preveč pesmi še piše srečni	ženin,	kaj drugega pa nič več ne.« »Delo res	A
svojeglavka je ona. Sicer pa vendar mora snubiti	ženin,	ne pa nevesta.« »Zakaj ne mečite tudi	A
Poberè posmehnil. »Kdaj že smeva priti, ljubi	ženin?	« Francetu je bilo sitno.	A
pripravil,« je jokavo učil starec za vrati.	Ženin	ga je srdito pogledal: »Osel ti kronani!Sam	A
njegova ura in izpodreca vse zlobne jezike. ‒	Ženin	in nevesta pa sta bila previsoko v svojem raju	A
Svatje so bili veseli in so ukali. Tudi	ženin	je bil tako dobre volje, da je malo manjkalo	A
. / stran 52 . / »Cesarski glavar Viljem,	ženin	moje hčere Adele, mi je poslal glas, da me bo	A
le še ne bo,« je dražil potepivnega plemiča. »	Ženin	ne utegne ali pa se kuja.« Ambrož se je zaničljivo	A
nekoč vprašala, ali ji je mladi velikan morda	ženin.	»Ni mi ženin.«	A
ali ji je mladi velikan morda ženin. »Ni mi	ženin.	« »Samo rad bi bil, kajne?« se je opatica Barbara	A
« »	Ženin?	« je hripavo vprašal. Pokimala je, oči ni dvignila	A
ni, saj se je Viljema branila zmerom in ji je	ženin	samo po volji drugih.A zdaj se je rada izgovorila	A
govoril z njo.« »Saj nisva od gosposke,« jo je	ženin	miril.»Le govorila bi rada s teboj.«	A
»In ali bi me marala?« »Vprašaj jo,	ženin	prečudni!Če boš tako neroden, pojdeš res z lilijo	A
« Zdaj je popalo tudi Marušo. »Trlep mi je	ženin!	Kako se upate tako govoriti o njem?« je togotno	A
njem?« je togotno zavpila in šla. »Če ti je	ženin,	le glej, ali ti bo tudi zakonski mož!«je véšča	A
Pater opat res ne privoli rad zakona, če se	ženin	in nevesta ne skladata lepo tudi po letih.«	A
ne bo se krčil dovoliti, dober človek je!« je	ženin	hitel.»Prav do tal se ponižam, umečim ga!«	A
vsi odpeli, megla je oslinila njive. Mladi	ženin	je hitel domov.Nekaj ponosnega, pokončnega je	A
vendar ni; poznal je svet, ni mu zaupal. Srečni	ženin	je hitel domov; pa saj ni hodil ‒ kar prhnil	A
res kmalu okrevala,« je nerad povedal. »Hoj,	ženin,	to si uganil prav pametno; mudi se res. Veš	A
Saj je morda prav. Star	ženin	in mlada nevesta nimata dobre letine.« »I, saj	A
skrivne vzdihe za njo, saj je vedel, kako nemogoč	ženin	bi bil njeni ponosni rodovini.A zdaj mu je res	A
»O grom Elijev! Kaj pa	ženin?	« »Zdaj bledi, kakor bi umiral, zdaj rdi ko še	A
se ujedaš, kakor da bi mi bil že mož ali vsaj	ženin?	O, kaj neki misliš?	A
ne damo, tako je pridna in lepa.« »O, tudi	ženin	je otorej, da je bo vreden: mlad je in močan	A
Če ni drugače, pa brž stopimo v cerkev, da se	ženin	ne skuja in nevesta ne uide na hruško!« se starešina	A
pravi: »Naj živi tudi Ilirija, kjer je naš	ženin	doma!«Na te besede zardi France Svetin od veselja	A
France Svetin od veselja in misli: Glejte,	ženin	je tudi Ilirijan kakor jaz; kdo mora neki to	A
Svetin vpraša tiho svojega generala, kako se	ženin	piše.General pravi:	A
Povejte mi vendar, od kod ste vi prav doma?«	Ženin	odgovori: »Blizu mesta L. sem doma, kjer je	A
»Imate še starše?«	Ženin	nato vzdihne in solze se mu udero po licih,	A
besedah je France Svetin spoznal, da je ravno	ženin	njegov sin, pa ni vedel, kako bi se bil dal	A
smel z njim v kaki skrivni sobici pogovoriti.	Ženin	je bil vesel in se rojak z rojakom rad pogovarjal	A
v lepo sobico, usedeta se na mehke stole in	ženin	pravi: »No, oče, kaj bi radi z menoj skrivaj	A
te bom tukaj in pa v takem bogastvu našel!«	Ženin	ostrmi, gleda, se čudi, ne verjame.Svetin pa	A
»Neža Trpinc«.	Ženin	se spomni, da ima na rokah ravno taka znamenja	A
ženil, ali ker je bilo kakor zmenjeno, da je	ženin	Poloničin, zahajal je Nande vedno k Mozolovim	A
nič kaj dobre volje, ko je zvedela, da jo njen	ženin	obenem pozdravlja za prihod in odhod.Prestrašena	A
na hišnih vratih, in ko je čula, da se njen	ženin	odpravlja na sled onim hudodelnikom, rekla je	A
človek! »Vi morate to vendar vedeti, ako je on	ženin	vaše hčere, vaš prihodnji zet!« reče naglo.	A
stopi za korak bliže k izpraševalcu. »Kaj,	ženin?	Kdo pravi, da je ta Nande naš ženin?	A
»Kaj, ženin? Kdo pravi, da je ta Nande naš	ženin?	Kaj mislite, da bom jaz hčer dajala na ajdovo	A
zares mi povedi.« »No, gospod Albert, baron,	ženin	Matilde Gorčeve, je lep, vljuden, prijazen mlad	A
Slišal sem, da bode obenem. Vaš	ženin	sam mi je to povedal,« odgovori Leon. »Moje	A
obnašanja mladeničevega sodil, da je najbrž Maničin	ženin,	dasiravno se je čudil, kako nasprotno mišljenje	A
kako srečen mora biti ta Marijan, ki je menda	ženin	njen ‒ čudna prikazen deseti brat, njegove preročne	A
človek, kakor se mi povsem vidi, je namenjeni	ženin	najlepše deklice, kar sem jih jaz v življenju	A
tja ne bili bi vabili ga. Prešeren Marsikak	ženin,	ki je bil predpust zamudil, klel je in glavo	A
razumka, ki ju ne more vselej naravnost ločiti.	Ženin	in nevesta, vsa v veselju, sta sedela za mizo	A
prijatelj ali skrbljiv brat kakor pa kot ljubeč	ženin.	Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govorih	A
da je bil poklican v gosposko sobo, kjer sta	ženin	in nevesta, dr. Kvas Poleščan in Manica	A
jaz torej ne vem in ne vidim, zakaj bi se tak	ženin	odganjal.Pa delaj, kakor hočeš, to ti povem	A
smrti; dote boš že imel toliko, kolikor vsak	ženin	v naši fari, če ne več, pa tiho bodi in sam	A
poroda možiti, zmisliti sem se moral, da ste	ženin,	samo da se niste zdeli več nevaren.In, za vraga	A
svojim razumom. Zato je pa treba, da gospod	ženin	zapusti grad prej, nego njegov snubač pride	A
napravili. Tako vam vse stoji, kakor da bi bili	ženin.	« »Prav veseli me, če vam je moj opravek všeč	A
kraljevičem se možila. Za god ji je kupil	ženin	rož, iz zamorja pripeljanih; z zlatom jih je	A
posrečilo: »Objela sta se oblak in skala kakor	ženin	in nevesta.« Zarenčal je Volkun, zašumelo je	A
od ženina, druga od neveste, kakor bi hotela	ženin	in nevesta še mrtve opozoriti, da si bodo od	A
oblečeni svatje. Pred oltarjem pa sta stala	ženin	in nevesta, Marko in Ančka; že dolgo ni videl	A
hčerami, na lepih konjih in brzih vozovih. Tudi	ženin	s precejšnim krdelom svojih sorodnikov je bil	A
slovesnost posebno okinčani sobi okrog dolge mize.	Ženin	in nevesta, ki sta na prvem mestu skupaj sedela	A
dol in v hišo. »Franica, pojdi pit,« pokliče	ženin	Pogreznikov Peter in ji moli kupo.Deklica prime	A
beležniku so možje ugibali, koliko in kako bi si	ženin	in nevesta imovino zaženila, kako bi otroci	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani