(1) Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu državni pravobranilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega pravobranilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega pravobranilca v mesecu decembru preteklega leta.
(2) O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči generalni državni pravobranilec.