(2) Če obstaja utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora storil v zavodu kaznivo dejanje, za katerega je predpisana hujša kazen od enega leta zapora, lahko upravnik zavoda odloči, da se tak obsojenec začasno, najdlje do sodne odločbe, loči od drugih obsojencev. Če pristojno sodišče zahteva ločitev obsojenca zaradi interesov preiskave, je upravnik zavoda to dolžan storiti.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba.