Če je zastopnik opravljal dejavnost za naročitelja v več krajih, je upravičen do provizije, ki je običajna v kraju, kjer ima svoj sedež.
(2) Če takega običaja ni bilo mogoče ugotoviti, je zastopnik upravičen do provizije v višini, ki upošteva vse okoliščine posla, zlasti pa število in vrednost poslov med naročiteljem in tretjo osebo ter obseg in zahtevnost zastopnikovega prizadevanja.
(3) Če bi bilo v danem primeru plačilo v primerjavi s storitvijo nesorazmerno veliko, ga sodišče na naročiteljevo zahtevo lahko zniža na pravičen znesek.